» Kaj pa ti tu počneš?« me je že na daleč vprašala Lukasova sestra, ko me je seveda opazila. »Nič. No v resnici sem prišla jahat konja. Lukasa sem vprašala če me lahko nauči jahat in je privolil!« Nastja me je grdo gledala in nato rekla: »Upam da se ne bosta spet zalizovala!« Skomignila sem z rameni in vstopila na njihovo dvorišče ter Dejo vprašala: »Kje pa je Lukas?« Deja je skomignila z rameni in nesramno zažvrgolela: »Kar sama ga poišči!« Prikimala sem in se napotila do hleva kjer je bil konj. Kot da bi vedela je bil tam Lukas! Stal je pri konju in ga božal, ko me je zagledal se je vidno razveselil in me pozdravil. Jaz pa sem mu odzdravila.
»Torej si prišla na prvo uro jahanja?« me je še vedno veselo vprašal Lukas. Prikimala sem in on me je popeljal do opreme za jahanje. Pokazal mi je jahalne čevlje, ki so bili res čedni(eni pa so bili še posebej umazani in Lukas mi je razložil, da je te sam nosil ko je bil še otrok in da so škornji umazani ker je on padel dol iz konja). »Lepa čelada!« sem rekla in pokazala na čelado z rožicami, ki je ležala na polici. Sošolec je prikimal. Nato je nadaljeval z opisom opreme, ki jo mora imeti vsak, ki jaha konja. Po približno petnajstih minutah je končal svoje predavanje in me nato vprašal: »Greva zdaj jahat?« Vedro sem prikimala ter se že zapodila proti hlevu v katerem je počival konj (ali bolj natančneje konj z imenom Astor). »Kam pa kam mlada dama?« me je vprašal Lukas, ko je opazil da sem že hotela it h konju. Na njegovo vprašanje sem ga čudno pogledala, on pa mi je razložil: »Prvo si boš obula škornje in čelado! Medtem pa bom pripravil Astora za na ježo!« Ubogljiv sem prikimala in si začela sezuvati čevlje.
»Še čelada pa bom!« sem si rekla in si jo zapela. Odpravila sem se na travnik kjer me je čakal Lukas.
Se beremo!