»Pip, pip, pip…« je začela zvonit moja budilka kot po navadi samo da je večino nedelj in sobot prespala.
»Oh! Je že toliko ura?« sem sama sebe zjutraj vprašala, ko sem se zbudila. Pogledala sem na uro in ugotovila, da se ura tudi tokrat ni zmotila glede alarma. Zato mi ni preostalo drugega kot pa da vstanem in se oblečem.
»Jutro!« je rekla mama, ko sem prišla v kuhinjo. Ta je že jedla zajtrk in brala neko revijo…
»Juto sem rekla! A ne slišiš?« me je nadrla mama že na vse zgodaj zjutraj ob 7:00.
»Jutro!« sem se zadrla in šla spit kozarec vode saj sem bila zelo žejna. Ko sem izpila kozarec vode na dušek pa sem vprašala: »Kje pa je babi?« Mami mi je razložila da je šla malo hodit (to je v njeni navadi, saj zelo rada hodi). Prikimala sem. Po eni strani sem bila žalostna, ker mi babica ne bo pripravila zajtrka saj so njeni zajtrki najboljši na svetu, po drugi strani pa si želim sama pripraviti zajtrk in vesela sem lahko da babi hodi na sprehode in se giblje. Sploh pa da mi pripravlja zajtrk! Saj ji tega v resnici sploh ni treba počet! V mislih sem se zahvalila babici ker mi pripravlja zajtrk. Nato pa sem si šla pripravit zajtrk. Si umit zobe in tokrat sem se kar sama odpravila do Lukasove hiše ter pozvonila.
»O, nisem te pričakoval!« je rekel Lukas ko je odprl vrata svoje hiše in zardel. Tudi jaz sem zardela in ja skupaj sva zardevala in nato je Lukas končno spet spregovoril: »Grem po torbo!« Prikimala sem in se ponovno nasmehnila.
»Sem!« je rekel Lukas, ko je zaprl hišna vrata. Minuto sva hodila v tišini in nisva spregovorila niti besede dokler jaz nisem zastavila enega izmed klasičnih vprašanj:
»Kako je bilo kaj čez vikend?« Lukas je na moje vprašanje odgovoril z: »Še kar!« In razložil je da je čez vikend videl mojo mamo kako se po trgovini sprehaja z učiteljem za matematiko. Vprašal me je če mogoče vem zakaj. Jaz pa sem mu vročično šla razlagat da je mami nov fant učitelj za matematiko in da naj to nobenemu ne pove. Prikimal je.
Rada vas imam!<3