Spet sm pri okrogli številki in vse kar lahko rečem je:
- Na naslednjo okroglo številko in
-Gremo brat!

»Pa smo!« je rekel Gregorjev oče, ko smo prispeli. Kraj je bil čudovit in na skoraj vsakem drevesu so bili lišaji, kar je pomenilo da je tu zagotovo čist zrak! Ko sem izstopila iz avta sem začutila tisti svež gorski zrak kako prodira skozi moja pljuča… bilo je naravnost super!
Oči je medtem razlagal: »Vidite tisto točko tam?« pokazal je na oddaljen hrib »no mi gremo na ta hrib! In šele ko bomo tja prispeli bomo lahko začeli jesti! Se razumemo?« vsi smo prikimali. Počutila sem se kot tabornica. Res!
Pot je bila kar strma in veliko skal je bilo na poti. Vendar nam je uspelo po uri hoda priti na hrib!
»Zdaj pa piknik!« je vzkliknil Mark in razgrnil je odejo. Vsi smo se zadihani usedli nanjo in spili malo vode. Šele potem se je začel pravi piknik! Nato smo vsi v tišini jedli. No v resnici nismo samo jedli, ampak smo tudi cmokali! Potem ko smo vse pojedli in seveda tudi za sabo vse pospravili smo odšli.
»Smo napravili pa kar lep sprehod kajne?« se je oglasil Mark med vožnjo domov. Vsi smo se strinjali. Vendar rekli nismo nič saj smo bili zelo utrujeni. »Zala, tebe prvo odpeljemo domov!« je nadaljeval Mark. Jaz pa sem samo utrujeno prikimala. Nisem mogla verjet da se je že začela šola! In da bom jutri spet videla mojo ljubezen! Neverjetno!
»In kako je bilo?« me je mami takoj vprašala potem, ko sem vstopila v hišo. Ker sem bila utrujena in zaspana sem ji samo na kratko opisala današnji in prejšnji dan. Seveda sem izpustila del kjer smo se zalagali s pico velikanko in kjer smo jedli bonbone. Saj sem vedela da ji to ne bo všeč. Po petih minutah razlaganja kaj sem delala pri očiju in še po nadaljnjih petih minutah razlaganja zgodbe babici sem omagala. Komaj sem še držala oči odprte ko sem si umivala zobe! Ko pa sem si pripravljala torbo pa sem že skoraj mižala. Ob devetih pa sem že spala.

SE BEREMO!