Od zdaj naprej bodo deli še malo bolj daljši.
Medtem, ko je bila Nastja vesela in srečna je bila Tara pravo nasprotje. Žalostno je sedela na stolu in se smilila sama sebi (ni bilo videti da bi bila ravno jezno na Nastjo samo osamljena je zgledala). Naenkrat se mi je Tara zasmilila in zato sem se odločila, da pristopim do nje in se pozanimam če je dobro. Čeprav nisem vedela če je to najboljša rešitev.
»Si dobro?« sem rekla ko sem pristopila do Tare. Ta je na moj odgovor samo skomignila z rameni in ni nič rekla. Jaz pa tudi nisem vedela kaj naj rečem. Zato sva druga zraven druge stali (oz. Tara je sedela) toliko časa dokler ni prišel učitelj ter rekel da se usedemo. To uro sem se težko zbrala in veliko reči sem preslišala. Ves čas sem mislila na Taro ter razmišljala kako naj jo spravim v boljšo voljo. Ko sem opazovala kaj dela Tara sem opazila da tudi ona ne posluša učitelja. Sledila sem njenemu pogledu, ki je zrl v neko polje. Navadno polje. Gledala je vanj in svojim očem ni dovolila da bi začele gledat kaj drugega.
»Kaj pa če bi se spoprijateljile tudi s Taro? Zgleda osamljena,« sem takoj izstrelila, ko se je pouk končal. To sem povedala Maši.
»No poglej jo!« sem rekla sošolki Maši. Pogledali sva jo in res je zgledala kot prej žalostna. Skupaj sva jo opazovali nato pa je Maša rekla:
»Res zgleda malo žalostna mislim…« Spet sva bili tiho. Tišino pa je prekinila učiteljica oz. najina razredničarka, ki je prišla do naju.
»Mogoče vesta kje sta Špela in Viktorija? Nekaj jima moram sporočiti…« Že je hotela odit pa sem jo zaustavila: »Če hočete povedati kaj o Tari kar povejte. Saj vemo že vse punce…« Učiteljica je debelo pogledala. Potem pa je pristala in začela: »No… vesta po tem sestanku z Nastjo, Viktorijo in Špelo ter zraven je bila še Tara je Tara priznala svoja dejanja ter se razjokala prav tako kot Nastja. Kot sta opazili nima nobenih prijateljic. Oz. če jih je imela je to dobila s silo in kar sem hotela povedat je to da se njeni starši doma ne ukvarjajo z njo, če pa se že ukvarjajo pa ji dajejo čudne nasvete, ki… No niso najboljši. Zato vaju prosim če se nekako z drugimi puncami začnete družiti z njo neglede nato kaj je storila.« Obmolknila je in se v naju zazrla. Nisva imele druge kot da to sprejmeva in s tem seznaniva ostale. Torej sva storili dvoje: Najprej sva prikimali in šele kasneje sklicali sestanek.
»Potem bo pa najbolje, da jo res spoprijateljimo z njo če je tako!« je na koncu sestanka rekla Sofija. Vse članice DOPNja smo se strinjale s Sofijinim sklepom in zato smo njen sklep obdržale. Nato sem se odpravila na kosilo. Po kosilu sem se opravila domov. Nisem srečala Lukasa. Ampak saj je tako ali tako vseeno. Danes mi ni bilo do klepeta z Lukasom. Preprosto sem hotela razmišljati o današnjem dnem in se malo sprostiti. Drugače pa smo danes tudi dobili seznam za bralno značko. Jaz jo vedno opravim. Rada berem in zato mi ni noben problem prebrat knjige.