Čez nekaj trenutkov sva že stala pri printerju, ki je natisnil približno sedemdeset povabil.
»Mislim da bo dovolj!« je rekel Klemen. Povabila sva nato zložila na več kupčkov ter jih odnesla v odobravajoči sistem povabil oz. na kratko k mami. Očitno so ji bila vabila kar pri srcu saj ni o njih rekla nič slabega. Samo pokimala je in rekla:
»Veliko ljudi bo prišlo!« Nato je odšla. Čez hip se je vrnila v kuhinjo s kuvertami ter rekla:
»Veliko kuvert bomo rabili! No kaj gledata? Pomagajta mi zaviti vabila.« Oba sva naglo prikimala. Razdelili smo si vabila. Vsak je dobil svoj kupček. Kot nalašč je bilo moje prvo vabilo za družino Bukovec. Torej za Lukasa! Za njih sem izbrala še posebej lepo kuverto ter naslov še toliko lepše napisala in ko bo Lukas to povabilo videl bo rekel:
»To pa je zagotovo naredila Zala! Samo ona tako lepo piše in samo ona tako lepo…« Prekinila me je mami, ki je rekla:
»A ti si pa še vedno pri prvem vabilu?« Jaz sem prikimala in opazila da sta mami in Klemen že vse zapakirala. Raje sem se hitro lotila dela. Zdaj sem pakirala res hitro. V dveh minutah so bila moja vabila in to vsa že zapakirana in celo znamko so imela. Klemen in mami sta me samo opazovala. Po končanem delu sta rekla samo nekaj:
»To je pa bila brzina!« Malce važno sem se jima nasmehnila, vendar rekla nisem ničesar.
Po kosilu smo odnesli kuverte na pošto. Nato pa se odpravili nazaj domov. Ko smo prišli domov je bila ura že skoraj šest. Zato smo se zleknili na kavč in prižgali televizijo. Vendar ni bilo na njej nič zanimivega zato smo jo raje ugasnili ter se pogovarjali. Večino pogovora je teklo v smeri poroke ali pa počitnic. Nismo še vedeli kako jih bom preživeli. Vedeli smo samo nekaj kar je tudi mami rekla:
»Čeprav še ne vemo kam gremo se bomo imeli lepo! Lahko smo tudi samo doma in obujamo stare spomine! Tudi take počitnice niso najslabše! Važno je da se imamo lepo ter da se zabavamo!« Tako je minil večer. Mirno, zabavno in veselo.
Ps. Smo na okrogli številki!<3