Zdaj sem bila že tako živčna, da nisem vedela kaj naj. Na misel mi je prišlo, da jo lahko pokličem. In res v trenutku vzamem telefon iz nočne omarice in jo pokličem. Oglasi se odzivnik ''Hej! Tukaj Ana, trenutno ti nisem na voljo, pošlji sporočilo!'' Poslušam sporočilo do konca, potem pa me skorja srčni infarkt. Pokličem jo še vsaj miljo krat. Nič nazaj grem spat ko je ura 4.29, upala sem, da bo Ana prišla ponoči. Zaspim. Ko se zjutraj zbudim, grem do Anine pisalne mize in pogledam na urnik. Ugotovim, da če je še živa bi morala s poukom začeti prej od mene. Grem v kopalnico, si umijem zobe in se oblečem. Peš se odpravim v šolo, na poti naletim na Jamesa. Ko me James opazi mi začne mahati. Pridem do njega. Prva beseda, ki mi pade na pamet je ''Si videl kje Ano?'' On pa mi odgovori ''Katrina a si v redu? Zdiš se mi nekam utrujena. In ne Ane nisem nikjer videl. A ni Ana tvoja cimra?'' Jaz pa mu nazaj rečem ''Ja, Ana je moja cimra, utrujena sem, ker je celo noč ni bilo domov in nisem mogla spati. Joj kako me skrbi za njo'' James me samo gleda na obrazu se mu vidi, da ne ve kaj bi mi odgovoril. Oba sva tiho in hodiva proti šoli. Prideva v šolo, se poslovim od Jamesa in se odpravim na uro matematike, ki bi jo morali imeti z Ano skupaj. Cel čas sem upala, da bo prišla na pouk. Zvoni odpravim se v učilnico, prične se pouk, Ane pa ni nikjer. Potem pa učiteljica stopi v razred cela oblečena v črno. Učiteljica začne govoriti '' Danes žalujemo za Ano Kendall, umrla je včeraj ob 15.20 po zaključku njenega pouka, ne vemo še kaj se je zgodilo, a policija že vse skupaj preiskuje. '' Ko sem jaz to slišala nisem mogla verjeti, kar tako umre moja najboljša prijateljica in meni tega nihče ne pove prej. Planila sem v jok, nisem več zdržala, vstala sem se iz odšla iz razreda.
Minevale so minute, ure, sekunde jaz pa še vedno nisem mogla verjeti, da je Ana mrtva. Šla sem do ravnatelja, da bi ne vem kaj točno bi, a šla sem, ker sem nekomu morala povedati. Stopim v ravnateljevo pisarno, ravnatelj ne lepo povabi naj sedem. Sedem na stol. Ravnatelj pa mi začne govorit ''Katrina, vem, da je to za tebe velika izguba, jaz se bi počutil enako. Danes zjutraj sem dobil sporočilo, da bo Anin pogreb v soboto. In Anini sorodniki želijo, da ti bereš govor. Še enkrat moje iskreno sožalje. '' Jaz pa mu odvrem '' Hvala, govor bom prebrala. Še enkrat hvala in nasvidenje'' Odšla sem iz pisarne in kar naravnost do dijaškega…