Zastane mi dih, ker na postelji leži mrtvo truplo. Grem pogledati bližje. Začnem se jokati. Zakaj?- me sprašujete. To truplo je truplo mojega očeta. Pokličem policaja in mu povem žalostno novico. Takoj pride do moje sobe in začne nekaj pregledovati.

"Ni še mrtev! Upanje je še!" pove veselo policaj in pokliče reševalce.
Reševalci pridejo čez 5 minut in se poslovim od očeta.
"Dihal še je, ali veš Courtnay?" mi razloži policaj.
"Kaj pa naj naredim s krvavo posteljo. In ali so po postelji kaki odtisi storilca?" takoj vprašam.
"Pridi. To noč boš spala v sosednjem apertmaju. To noč bomo mi policijsti preiskovali tukaj." odgovori in pokliče 2 svoja kolega.

Odprem naslednjo sobo. Sobo 103. Lepa svetla soba z še lepšim pogledom na morje kot prejšnji apertma. Razpakiram vse moje stvari. Spomnim se: Moram obvestiti mamo o tem kaj se je zgodilo očetu. Mamo sama pokličem in ji povem, da se bo oče mogoče rešil. Ona je tudi srčno vrjela v to.

Naslednji dan je bil ponedeljek. Šola. Konec je bilo dnevnega počitka čas je za šolo! Vzamem šolsko torbo in s kolesom odkolesarim do šole. Vedno pridem nekaj minut pred poukom. Grem v garderobo in tam srečam Zoey.
"Hej! Kako si?" jo vprašam.
"Sem zelo vesela! Imam super novice!" mi veselo odgovori.
"Naj slišim kakšne so novice." ji rečem in napnem ušesa.
"Mislim, da vem kdo bi lahko umoril Sarah!" mi po tiho reče.
"Kaj? A res? Kdo?" imam ogromno vprašanj.
"Ja vem. To je...
---------------------------------------------------------------

Kako vam je? Prejšnji deli so malo krajši :( Ampak upam, da vas to ne moti:sweat_smile: (Zdaj čez počitnice najbrž ne bom objavila zgodbe)
Lepo se imejte!:kissing_heart: