"Čakaj ta naslov mi je nekam znan! O ne! To je naslov kjer smo zasačili, da živi ta moški s pištolo!" mi pove.
"Ja prav imaš." priznam porazno, da tega že prej nisem ugotovila.
"Torej je možno..."
"Ja, da je tisti tip s pištolo morilec, ki je umoril Sarah." prekinem Zoey sredi stavka.
"Ah ja tako je." mi odgovori.
"No jaz moram iti domov. Temni se že. Bova nadaljevali jutri!" pove Zoey.
"Ja ampak saj je jutri nedelja, ni šole se spomniš?" ugovarjam.
"Vseeno adijo lepo se imej in se vidima jutri!" mi na kratko odgovori in odkoraka stran.
"Ja se vidive." se še jaz poslovim in grem počasi proti domu.

Zjutraj se zbudim ob zavijanju siren policijskih in reševalnih siren. Zelo so bile glasne. Hitro grem skočit pogledati čez okno. Na parkirišče pred hišo je parkiral policijski avto. Vidim...

Ja, moja soba je v drugem nadstropju in gleda naravnost na parkirišče in garažo. Soba je kar velika. V prvem nadstropju pa spita moja starša. Tam je tudi ena kopalnica. V mojem, drugem nadstropju, je samo moja soba in nekaj omar na hodniku. V prtličju so kuhinja in jedilnica, dnevna soba, še eno stranišče in veža ter hodnik. V kleti pa imamo shranjenje stare stvari. Klet je vedno svetla. Je tudi zelo lepo popleskana in prebarvana. Sploh se je ne bojim. Pravzaprav se je ne boji nihče.

Vidim, da iz policijskega avta iztopata dva policaja. Vstopita v hišo. Takrat se poženem dol po stopnicah do prtljičja v vežo. Tja stečem še preden uspeta odpreti vrata.

"Pozdravljeni! Kaj pa vi tukaj?" pozdravim in vprašam.
"Ti živiš tukaj?" me vpraša eden od policajev.
"Ja." odgovorim.
"Aha. No imam slabo novico zate." mi pove drugi policaj.
"Kaj pa je?" sem radovedna.
"Torej..."

---------------------------------------------------

Ah končnoo sem napisala ta delček do konca! Upam, da vam je všeč in da vam je napeto! Uživajte v dnevu!