Živjo ime mi je Rona in hodim v 9.r osnovne šole. Imam kar precej prijateljev in z vsemi se razumem. Ampak kdo sem v resnici. Že od 3.leta sem v sirotišnici in čakam, da do mene pristopi prijazna družina, ki bi me sprejela.
Danes je moj 15 rd. vsi iz sirotišnice so mi prišli voščit, in kar na enkrat priteče skozi vrata en zelo raztrešen par in tečeta proti meni se ustavita in mi rečeta "o tu si najina deklica" jaz ju samo pogledam. Sploh nisem vedela za kaj gre in nato rečeta "pridi gremo domov, da lahko začnemo s praznovanjem". Vprašala sem ju kdo sta in kaj hočeta, ravno preden sta mi začela nakladat je prišla moja pomočnica iz sirotišnice. Rekla je, da bom končno imela svojo družino, ampak kako je to možno? Toliko časa čakam na ta dan in nisem prav nič vesela, da sta ta dva norca prišla, preprosto nisem začutila povezave med nami. Sirotišnica je moj dom in moje življenje, sploh se vam ne sanja kako težko bom zapustila moje prijatelje in mojo majhno sobo, in tiste ogabne obroke hahaha. Ampak ni druge kot, da grem z njima domov. Res mi je težko........


Upam da vam je bilo vseč kmalu pride nov del.
Lp imej se rada