Leta brez kančka sreče so minevala.Postala sem najstnica brez volje za življenje. Očka se od takrat se vedno ni pobral postal je še hujši.Postal je tudi rahlo nasilen kakrsen prej ni bil nikdar. Vedela sem da zelo trpi in zelela sem mu pomagal. Vendar kako naj pomagam njemu ce sama nism vredu? V šolo sem hodila peš. Bila je 5 kilometrov stran od doma vendar ocija si nikdar nisem upal uprasati če me bi peljal. Delala sem in služila denar da sem si lahko kupovala hrano. V soli nism imela prijateljev. Vsi so me le postrani gledala saj se nikoli nisem nasmejala in vedno sem bila tiho.Nihce ni vedel kaj sem prestala.

Prisla sem domov iz se enega napornega dneva in sla spet sedeti na dvorišče na travo in gledala oblake.Ce ni bilo zvezd so bil tam oblaki. Tudi ce so se izbrisali in me zapustili so se pojavili novi. Od mamicine smrti sem vedno čakala da bi mi bog dal nek znak da je mami dobro....Na travi sem rahlo zadremala.Sanjala sem.Bilo je res cudno....
☆
*i*Bila sem v nekem cudnem kraju ki ga prej nikoli niem videla. Sedela sem na travnati ravni povrsini. Za mano je stala lepa kočica ki mi je izgledala zelo domače. Iz nje je stopila neka svetloba kot neka postava. Gledala je globoko vame. Rekla je:"izbrana si" ko sme to zaslisala sem pogledala za mano in tam je bila mami...*i*
☆

In tako sem se prebudila.....kdo je bila postava v sanjah?



~~~~~~~~~~~~

evo se en del hah malo krrztek......upal da vam bo ok:fingers_crossed::fingers_crossed:

Rada vas imammm:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:


Vasa Loo<3333