V prsih sem začutila cuden obcutek.Ko sem tako premišljevala se mimo mene pripelje bel avto. Ven iztopi mlada ženska. Na nosu ima rožnato bela očala ki so se podala k njeni majici. Izgleda precej prefinjeno in samoušečno. Pristopi do mene in z čigumom v usti izgovori:"A se ti mogoče sanja kje je Tomaž"?Odvrnem ji:"am..ja to je moj očka". Očala si malo potisne po nos in me debelo pogleda:"ou ti si una tečna hčerka Klara?!" Grdo sem jo pogledala in ji zabrusila naj se pobere vendar ni odsla vstopila je pri tem pa me je porinila da sem ob glava priletela na tla. Šla sem za njo zelo previdno. Pride do očka in ga močno objame zraven pa rece:"joj dragec pogresala sem te".V meni je zavihral vihar. To naj bi bila moja mačeha?Kako je očka lahko ,kar tako pozabil mamico kako je lahko tak?Grdo se je obnašal do mene vsa ta leta ko sem jaz trpela in vedno sem se tolažila s tem, ker mu je tesko ampak da jo je zamenjal za tale gnoj si pa res nisem mislila. Grdo sem ga pogledal on pa mi pogled vrnil dvakrat bolj grdo. Stekla sem ven in po licih so se mi ulile solze. Začela sem teči do gozda da me kdo slučajno ne vidi krhko. Vsa ta leta sem bila zmožna zadrzevai vso to tesnobo in žalost zdaj me je spet premagala. Prisla sem do gozda se usedla na polomljeno drevo ki je bilo rahlo vlažno a prijetno.Kar naenkrat sem imela občutek neke topline.Kot da me mamica gleda.Obrnila sme se okoli a ni bilo nikogar. Ko sem hodila proti domu sem se odločila da grem pogledat do maminega groba. Nihče me ne sme videti še posebaj ne sosolci. Po tiho sem prišla do groba. Usedla sem se nanj in le razmišljala. Nato sem potiho rekla:"hej mamica upam da si vredu".Seveda ni bilo odgovora kaj pa sem pricakovala. Ko sem se vračala domov je mimo prišla neka punca.Imela je črne lase in res lepe rjave oči. Očitno je videla mojo šibkost in se ustavila. " sem Stela",mI reče in namiguje kot da bi se mogla predstaviti se jaz. Jaz se ji nisme zmožna nasmehniti le pokimam. Nato me pogleda žalostno in kar naenkrat me objame. Mislim da je minilo več ko pet leto ko me je kdo nazadnje objel. Počutila sem se olajšano kot da mi je od miljon kamenčkov vsaj eden padeu iz hrbta. Obrisala sem si solze in nato izdavila:"Sem Klara".Prijazno me pogleda in mi reče:"se je kaj zgodilo si vredu?".Malo zmrznem saj nevem kaj naj odgovorim ,da sem dobro ceprov nisem ali povem po resnici.Stela me prime za roko in mi rece:"pridi z mano greva k meni domov da se boš malo sprostil".Pokimam in ko jo pogledam se spomnim sanj sprašujem se ali je bila postava ona?

~~~~~

hej povckii

nov del !!!!tok so vam bli vsec prjesnji da me je zdej strah da bo kaksen res tko grozennn....res vam hvala za vse lepe komentarcke vsak mi jr polepsal dna


vasa loooooo<3333