Klara
Zdudila sem se na sredi gozda.
"Kje sem?" Sem se spraševala.
Pogledala sem naokoli in videla Evie. Ampak nekdo jo je lovil.
"Beži!!"
Mi je zaklicala.
Začela sem bežati. Ko sva pohiteli sva prišli do dveh dreves. Ker sva bili toliko naprej sem lahko Evie vprašala kaj se je zgodilo?
"Nabirala sem jagode. Pa sem jih srečala. Začeli so me loviti. Oni nas seveda ne marajo. Hočejo nas ubiti. Vse ljudi, ki jeh vidijo. Odmakni se."
Poslušala sem potem pa se odmaknila.
Skozi ta dva drevesa je naredila portal.
Ko ji je uspel so se nama približali. Obe nisva morali skočiti skozi, saj je bil tako majhen. Vedeli sva da če najprej ena skoci bo morala druga počakati in jo bodo ujeli.
"Skoči." Mi je rekla Evie.
"Ne, brez tebe."
"Vedno boš moja najboljša prijateljica. Ko boš prišla v drug svet poglej v nebo in..."
Samo potisnila me je skozi.
Videla sem samo še toliko ko so jo zgrabili.
"Evie!!!!"
Nisem padala dolgo. Kar naenkrat sem videla da sem na stranišču v šoli.
"Kje sem?"
"Lea, a si že?"
"Jaz?"
"Ja, ti?"
Igotovila sem da sem v življenju navadne najstnice. Ko sem hotel odpreti vrat se mi je stemnilo pred očmi. Nič se nisem več spomnila.

"Evo, sem že."
Sem rekla zadovoljno.
"No greva."
"Ja, Kaja."
Odhiteli sva na kosilo.
Na poti sem na tleh videla zlato lesketajočo vrvico.
Nisem ji mogla slediti, saj me je Kaja povlekla v kolono za kosilo.
"Kaj je tista zlata vrvica?"
"A se tebi meša?" Kakšna vrvica?"
"Pomojem se mi meša. Hahah."
"Ja. Hahah"
Malo sva se še smejali potem pa sva nehali. A nisem mogla pozabiti tiste vrvice. Kaj je bila?

Evo kako se vam zdi?
Upam da vam je ok. Hvala Heart ker je moja fen number 1.
Hvala Coca coli ker vedno konentira in bere.
Hvala tudi drugim. Če kdo želi da ga obveščam ali da ja fen number 2, 3 naj napiše v kom.