Peasley je hodila po temni ulici. Luči bi morale biti prižgane, a niso bile. Tresla se je od strahu in mraza. Zavita je bila v črno usnjeno jakno. Nosila je kratko rdečo obleko in Allstarke. Na telefonu ji je že zmanjkalo baterije. Ni vedela, koliko je ura, ali kje sploh je. Najmanj pa je vedela, zakaj je tu. Zlati ravni lasje so bili zdaj v temi videti sivo-modri. Lahko bi uživala v zvezdah, miru in tišini, a je bila preveč zmedena in prestrašena. Ozirala se je okrog sebe in se zrdznila ob vsakem šumu. Nenadoma je zaslišala korake za sebo. Obrnila se je. Nikogar. Korake je sedaj slišala iz druge strani. Stekla je naprej in se zaletela v nevidno pregrado. Obrnila se je. Spet so se ji koraki približevali od strani. Stekla je naprej. Nekaj se ji je obilo okrog sapestja in jo potegnilo naprej. Padla je. Prestrašeno se je pobrala in stisnila drobno torbico k sebi. Stekla je stran. Tekla je, kakor so jo noge nesle. Nekdo jo je porinil ob ograjo. Skušala se je izviti. Čutila je topel dih la svojem vratu, potem pa ostro bolečino. Postala je vrtoglava in morala nemočno prepustiti svojo kri pošasti. Nenadoma se je srkanje ustavilo. Vampir je ponovno zagrizel v njeno kožo, tokrat drugam. V nosnice ju je udarli vonj po krvi, razširile so se ji zenice in nenadoma je bila žejna krvi.


*b*Čez ene teden na hišni zabavi Cooperja Kleina*b*

Amber je hodila skozi množico petnajstletnikov, ki so bili povebljeni na Cooperjevo zabavo. Bilo je poletje, zato so bili pri njem doma, kjer so imeli na vrtu bazen. Zdaj je bila ura šest popoldne in večina deklet si je v bazenu podajalo žofgo. Tudi fantje so bili v bazenu. Le Amber in nekaj drugih je ostalo oblečenih. Amber sploh ni nameravala v bazen. Imela je sicer oblečene kopalke za vsak slučaj. Bila je oblečena v jeans kratke hlače in široko kratko majco, ki ji je bila dolga do pasu. V roki je držala brezalkoholni jagodni cocktail. S pogledom je iskala svojo prijateljico Peasley. Cel teden je ni bilo v šoli in rekla ji je, da bo prišla na Cooperjevo zabavo. Pa ni. Poiskala je Cooperja. Z nekaj drugimi fanti in deklet je sedel za mizo in igrali so se ''resnica ali izziv''. Amber je zavila z očmi.
»Si lahko malo sposodim Cooperja? Hvala.« Potegnila ga je za ramo in ga odpeljala na drugi konec vrta.
»Amber, ne delaj drame, bolna je,« je rekel. Amber je stisnila ustnice.
»Čudno je. Ko sem ji domov prinesla preverjanje, mi je njena mama odprla vrata in rekla, da je odšla na sprehod. Peasley je rekla, da ima angino. Človek z angino ne gre na sprehod,« je živčno rekla. Cooper je zavil z očmi. Seveda, on je imel vse, kar je hotel. Ni mu bilo mar. Obrnil se je, da bi šel nazaj.
»O, ne, ne, nikamor ne greš. Pokliči jo. Meni se ne bo oglasila. Tebi se bo. Daj jo naglas.«
Zavzdihnil je in v svojem telefonskem imeniku poiskal Peasleyjino telefonsko številko. Pritisnil je na klicanje, a mu je napisalo, da številka ni dosegljiva. To je pokazal Amber. Namrščila se je. Nenadoma je pozvonilo.
»Sem ti rekel. Ne delaj drame.« Odhitela sta v hišo in Cooper je odprl vrata. Namesto Peasley pa je tam stal dostavljelec pic.
»Eno uro zamujajo,« se je pritožil Cooper. Dostavljalec je skomignil.
»Ni moj problem, mali. Plačaj.«
Cooper mu je dal denar in za njim zaloputnil vrata. »Pa smo že pojedli sladico,« je zagodrnjal tako tiho, da ga je slišala samo Amber. Potegnila se je za en valovit pramen las v barvi čokolade, v enaki barvi kot njene oči, kot je to počela vedno, kadar je bila nervozna. Ločila se je od ostalih in se sesedla na travo v zadnjem delu vrta. Pobrskala je po telefonu. Pregledala je Peasleyjin profil na Instagramu. Tudi sama ga je imela, a ga ni nikoli uporabljala. Očitno je bila Peasley vseeno aktivna na družabnih omrežij. Objavila ni ničesar, a je vseeno Amber na Snapchatu napisala sporočilo.
*i*Ne bo me.*i*
Amber je prhnila in ji napisala: *i*Kdaj boš nazaj?*i*
Peasley ni odgovorila. Njena prijateljica pa je vstala iz trave in spravila telefon v žep. In potem se je pred njo, na tem samotnem delu vrta, prikazal fant.

Amber ga ni poznala. Imel je blond kodre, ki so mu spredaj skoraj zakrivali oči kostanjeve barve. Amber ni vedela, kam naj se premakne, nenadoma ji je postalo nerodno. Fant se ji je toplo nsmehnil.
»Kaj počneš tukaj?« je vprašala.
»To bi moral jaz vprašati tebe.«
Prekrižala je roke na prsih. »Ravnokar sem svoji prijateljici poslala sporočilo. Že en teden je ni v šoli. Upala sem, da bo danes prišla.«
Pokimal je. Zrl je v njene oči. »Ne poznam te. Jaz sem Cooperjev prijatelj Jason. Kdo si pati, ljubko dekle?«
Amber je dobesedno sobražila, da so jo klicali ''ljubko dekle''. »Amber,« je kratko odvrnila.
»Se ne boš kopala?« Amber je šele sedaj opazila, da je Jason v kopalkah. In da so njegovi kodri mokri.
Skomignila je. »Nisem za vodo,« je brezbrižno rekla. Jake je skomignil in amber je bila hvaležna, da mu ni mar. Potemse je prikazal še Cooper.
»Amber, Pealsey se je oglasila z Evanovega telefona,« je zasopihal.