Ko sem stopila v veleblagovnico, sem se tresla kot šiba na vodi. Morda nisem ravno prepričljiva glede tega, vendar govorim resnico. Mamina topla roka, ki se nežno dotakne lica, me pomiri.
"No, odločitev je tvoja..." mi zašepeta.
Pred mano je toliko kozmetičnih izdelkov, da sem skoraj obstala na mestu.
Hodim do polic s pudri ter korektorji.
"Mami, ti si strokovnjak za te reči. Prosim, pomagaj mi!!" obupano stokam.
"Priporočam ti, da vzameš tele 4 korektorje. Puder bo počakal, saj imaš lepo polt. Pa tale suhi puder... No, vzemi ga!" pove.
"Dobro... Greva tja!" rečem.
"Tole šminkico in tale gloss. Pa tale, tale, tale... U, in pa tale, nujo! Prozoren najbolje izgleda!" je vzhičena mama. A jaz sem še bolj.
"Kaj je pa tam?" s prstom pokažem na ogromno polic z... Hm, ličili.
"Tamle so pa izdelki za obrvi, pa ogromno senč ter maskar, eyelinerjev..." mi začne govoriti.
"Priporočam ti tole paletko. V njej so rjavo-zlati odtenki, ki najbolj pristajajo rjavolaskam. Izvoli." mi jo da v roke.
Podobno je bilo še vseh 30 minut nakupovanja. Mama mi je še kupila 2 puščici za ves ta make up.
"No, pa sta le prišli!! Jaz sem vmes prebral že cel časopis ter še zadremal!" se pošali oče.
"Kaj sta pa kupili?" vpraša.
"Kupili sva..." že odprem usta, ko me mama prehiti.
"Ženske stvari, Daniel!" mu 'razloži'.
Peljemo se domov. Celo mesto je okrašeno s prazničnimi okrask ter razsvetljeno z lučkami. Škatlice s telefonom pa še nisem odprla.
"Jutri je sobota, boš lahko danes dalj časa pokonci, srče..."oče obmolkne. Mislim, da me noče ljubkovalno klicati, pa mu to ne uspeva.
"Super, potem še danes lahko odprem škatlico s telefonom?" se veselim.
Z žarečimi očmi ju gledam ter upam, da me bosta pogledala. Zaposlena sta bila z...
Kreganjem! Žalostna sem. Pa saj sta onadva 'popoln' par, mar ne?
"Amm, vprašala sem, če lahko..." spet obmoljknem. Oče me prekine.
"Ja, seveda lahko... Em, no, smo že doma. Podi!" mi prijazno reče.
Grem ven iz vta, v rokah držim veliko vrečko z izdelki. Ampak nekaj manjka...
Mame in očeta ni za mano. V avtu le vidim senco dveh odraslih oseb, ki mahata z rokami drug proti drugim ter slišim rahlo vpitje. Avto zadržuje zvok, ne morem slišati, zakaj se gre...
Vstopim v hišo. Si slečem plašč, čevlje ter si nadenem copate. Grem v dnevno sobo, kjer Lucie še vedno gleda Peppa pig.
"Je že koneec?!" jo zdolgočaseno vprašam.
"Samo še malo... Done!" mi reče. Lucie le malo zna angleško, ker se je rodila v Sloveniji. Saj veste, ona je stara 6, jaz 12 in jaz sem se pri 2 letih preselila... Nemogoče, da bi ona takrat že obstajala.
"Hvala Luc!" ji rečem.
Prižgem TV ter začnem gledati Friends v angleščini brez podnapisov. Ne smem pozabiti svojega maternega jezika.
Ko pogledam celo serijo, vidim, da se Lucie igra z barbikami, staršev pa še vedno ni od nikoder. Le kje bi lahko bili? So še vedno v avtu?
Grem h vratom ter jih narahlo odprem. Pogledam skozi odprtino ter vidim, da končno hodita proti hiši.
Stečem v dnevno sobo ter prižgem TV. Začnem gledati kar eno oddajo...
"Dober večer, Luc! Kaj vse si ti med tem časom pogledala, jojoj!" se poheca oče.
V srcu me boli, saj starša nekaj prikrivata. In to svojima hčerkama!
Ugasnem TV ter začnem gledati ter odpirati paketke z ličili... Na koncu še odprem škatlico s telefonom.
"Daj, boš jutri to urejala!" mi oče strogo pove.
Pa kaj je z njim narobe?! Še v avtu je rekel, da bom danes lahko vse uredila na telefoni ter šla pozno spat, sedaj pa to! Beda!
Telefon pospravim nazaj v škatlico, tudi ostale izdelke. Vse zložim v rečko ter grem po stopnicah gor do sobe. Skozi ključavnico vidim, da je Lucie še pokonci. Ah, bosta že starša za to poskrbela!
Vrečko obesim na obešalo.
"Počakaj me, jutri te izpraznim" rečem. Čudno, vendar vrečki, neživi stvari sem nekaj povedala. Puf, kaj me to briga...
Se grem umit, preoblečem v pižamo ter uležem v posteljo. Ugasnem luč ter utonem v globok spanec.
Sanjala sem tole:
~Pred mano stoji Luka. Zardim, to sem že čutila(medtem ko sem spala) ter se mu želim približati. Naenkrat se obrne stran od mene. Za roko prime drugo dekle. Ne vem, od kod se je vzela, vendar sem seveda ljubosumna. Prime jo za boke, ona pa roke ovije okoli njegovega vratu. Vedno bolj postajam žalostna, na koncu pa se onadva.......
Poljubita! Kdo sploh je ta punca? Čutim, da mi po licih drsijo solze. To dobesedno čutim. Nato mi oči nekaj razsvetli...~ To je bilo sonce. Žarki so skozi okno svetili na moje oči. Začutim, da imam obraz moker. Vstanem ter se pogledam v ogledalo. Je to res ali še vedno sanjam?! Ja, med spanjem sem jokala. Te sanje so mi bile sumljive, zato sem si jih zapisala v dnevnik. Kaj pa vem, morda je kaj uporabnega, čeprav težko verjamem.
Naredim jutranjo higieno ter stopim iz kopalnice. Vidim, da so vrata Luciene sobe priprta.
"Ja, mala še spi." zašepetam. Čudno, ponavadi me njeno glasno govorjenje zbudi. Koliko pa je ura?
"5.20?!" se začudim. Potiho, seveda, da ne bi zbudila 'anglečka'(ki je v bistvu tudi hudiček).
Nekaj zaslišim. Prihaja iz pritličja. Bolj natančno iz kuhinje.
Potiho hodim po stopnicah navzdol do vrat, ki vodijo v kuhinjo. Začnem prisluškovati.
"Kako si mogel?!" mama zakriči.
"Bolj potiho, želiš, da se punci zbudita?" jo miri očka, ki zveni razdraženo.
"To praviš ti, ti, ki si kriv!" mami pritečejo solze. No, slišati je bilo jok.
"Najbolje bo, da se razide..." uho odmaknem stran od vrat. Potiho stečem po stopnicah. Medtem se želim čim bolj potiho jokati, da ne bi slišali, da sem žalostna. Grem v svojo sobo. Razide... Kaj je mislil s tem povedati očka?
Se bosta res razšla?! Kaj?! Nenadoma me mine telefon. Stečem v Luciino sobo(potiho, da ne bi slišala) ter jo objamem. Budna je že skakala po postelji. Močno jo stisnem, ona tudi mene.
"Zakaj jokaš, Lana?" me vpraša.
"Ah, nič(smrk) nič, naj te ne skrbi." si brišem solze.
"Rada te imam Lucie, karkoli se zgodi, vedi, da te imam rada!!" ji še zašepetam na uho, ko se spet objameva.
Stečem v sobo, se zaklenem ter jokam v posteljnino na postelji. Zakaj?! Nista 'pravi' par?!

Ojla!
Vam je tale del všeč? Povejte pod komentarje, ne pozabite stisniti LIKE in se naročiti name, če želite biti obveščeni, ko pride nov del!! Rada vas imam!!
lp,
Billie#13