"Halo?! Kaj pa vidva tu?! Že skoraj polnoč je! Pojdita domov!"je rekel nesramen sosed

"aaaaa! Aja samo vi ste! Hvala za nasvet ampak vseeno greva!" je odločno rekla Lea

"Opozarjam vaju! Pojdita domov!"

"Niti v sanjah!" je rekel Nick

Sosedove oči so samo bulile v Nicka. Nick pa je odločno gledal v njegove. Po 10 sekundah gledanja je Nick nekaj opazil na njegovih očeh. Močno je zrl v njih in opazil drobceno rdečo pikico. Po 5 sekundah se je pikica malo povečala. Po še 5 sekundah pa so se njegove oči malo razširile. Nos se je podaljšal in imel je že pravi gobec. Zobje so postali špičasti. To je pomenilo samo eno.

"Beživa!"je kričeče prestrašeno zakričal.

Lea je opazila njegovo spreminjanje in začela teči. Ko sta bila kakšnih 8 metrov stran se je sosed/volkodlak pognal za njima.

"Ne bo nama uspelo!Ne moreva priti domov, ker bi mama rabila kar nekaj časa da bi odprla vrata midva pa bi bila takrat že mrtva!"je v teku zaskrbljeno rekla Lea

Nick je takoj poskusil ukrepati. 10 metrov pred njima je opazil 2 kolesa.

"Kolesa!" je zadihano rekel

Tekla sta toliko kot še nikoli v življenju nista. Srce jima je utripalo kot še nikoli. Še nikoli nista bila tako prestrašena. Mislila sta da je njun oče padel v kakšno jamo ali kaj a zdaj sta vedela. Najbrž ga je pojedel volkodlak ali kakšna pošast. A zdaj sta morala teči kot še nikoli v življenju. Šlo jima je za življenje. Nato sta le prišla do koles in sedla na njih. Slišali so se koraki kakšnih 3 metre nazaj. V zadnjem hipu sta pobegnila. zelo hitro sta se peljala po ravni cesti. Pogledala sta nazaj in za sabo videla pravega volkodlaka.

"aaaaaaaaaaa!"je zakričala Lea

"Kaj je?!" je zadihano vprašal Nick

"Le kaj? Samo volkodlak naju lovi! Nič hujšega!"je v sarkazmu rekla Lea

Po dolgem času kolesarjenja jima je uspelo pobegniti. Nato sta zavila v bližnji gozd in se ustavila. Obadva sta bila zelooo utrujena. Nato pa je naposled Lea spregovorila:

"Kje sva?" je vprašala

Živčno sta se spogledala in nato pogledala naokoli. Zgubila sta se. Nista vedela kaj narediti. Na srečo je Nick s sabo vzel še majcen zložljiv šotor. Postavila sta ga in šla noter. Bila sta zelo lačna in žejna zato sta segla po svojih nahrbtnikih in začela jesti. Nick je bil bolj umirjen saj sta bila zdaj bolj na varnem a Lea je bila še vedno čisto šokirana.

"Kaj je?" je mirno vprašal

Lea ni nič odgovorila samo gledala je svoje prigrizke ki jih je vzela s sabo. Bila je čisto bleda in šokirana.

"Torej pošasti res obstajajo. In neka pošast naju je skoraj ubila. Ampak nekaj mi ni jasno" je zaskrbljeno rekla

"Ampak kako je ta sosed volkodlak? On je človek!"je rekla

"Očitno ni človek. Ne vem pa še kako se je spremenil." je mirno odgovoril

Lea je bila čisto potrta in ko je to opazil Nick jo je objel. Nato je zavladala tišina. Dolgo časa je objemal svojo mlajšo sestro in naposled jo je le spustil. Nato je zavladala še večja tišina. Naposled sta bila že sita in šla spat.
Sredi noči se je Nick zbudil. Zbudili so ga čudni zvoki. Hotel je nazaj zaspati a potem je spet to slišal.

"Arrrrrrrrr!"se je slišalo

"Lea zbudi se." je potiho rekel

"Jaa?" je zaspano naglas rekla

"Pstttt!" je potiho rekel

Prižgala sta nočno svetilko in videla nenavadno čudno srhljivo senco...