Leto dni kasneje so se dekleta odpravile na potovanje. Julija, Zoja in Nikolina so že vse spakirale. »Tako punce smo pripravljene?« »Ja!« so vskliknile »No pa pojdimo« odgovori Julija. Nato je Nika poklicala Julijo in jo vprašala. »Kje se dobimo?« Julija ji odgovori »Pri bencinski črpalki, blizu kmetije« Vožnja do bencinske črpalke je trajala približno pol ure. Tam so se Julijine prijateljice srečale z Niko in njenimi prijateljicami. »Samo še avto natankam, pa lahko gremo« Vožnja je bila dolga. Končno, prispele so do razkošne hiše. Za hišo je stal hlev za 6 konj. Ko so se razpakirale je Sara naredila kosilo. Čez eno uro, smo odšle na krajšo ježo v gozd. Ko smo se vrnile smo bile utrujene. Ura je bila bolj pozna, zato smo se uredile za spanje, pogledale šov Slovenija ima talent ter se odpravile spat. Seveda smo v posteljah še klepetale. Julija in Nika sta se kaj kmalu zbudili. Odločili sta se da gresta v gozd na ježo sami. Konjema sta nadeli opremo in se odpravili v gozd. prispele sta do prekrasne jase, ki je bila osvetljena z žarki sonca. Tam sta se malo usedli in pogovarjali, konja pa sta pustili da se igrata. Nato pa se je kar naenkrat zaslišalo water, fire. Power in Felix sta se postavila na zadnje tace in zarezgetala. pod nima sta se prikazala simbola vode in ognja, ki sta se potlej zasvetila na njunih bokih. Punci sta zagledali simbole tudi na najinih dlaneh. Občutili sta veliko bolečino. H krati pa sta bili prestrašeni. Vsaka je zgrabila svojega konja, in se hitro odpravili domov. Zjutraj se je Julija prva zbudila. Prijateljicam je pripravila zajtrk. Ko je odšla v kopalnico je opazila, da ima modre pramene. Nato se je odpravila do spalnice, ter odprla vrata spalnice, in videla, da ima pramene tudi Nika ampak rdeče barve. Ko se je Nika zbudila ji je Julija to povedala. Nika je nato vprašala »Julija zakaj se nama je to zgodilo?« Odgovorila ji je »Nimam pojma! Pa še izmisliti si moreva kaj bova rekli ostalim glede pramenov« Punci sta se odpravili do konjev. Nato je Julija dobila idejo in Niki povedala »Spomnila sem se kaj bova rekle puncam glede pramenov. Samo sledi mi in mi pomagaj. Takoj boš razumela.« Ko sta ustopili v kuhinjo so punce, že zajtrkovale. Nato so ju vprašale »Zakaj sta se že zbudili, in največje vprašanje je, zakaj imata barvne pramene?!« nato je Julija odgovorila »Nisva morale spati in čisto slučajno sem imela zraven neko stvarco, za delanje pramenov pa sva si jih naredile.« »Aaa, cool« so jima odgovorile. »No Bomo pojedle zajtrk.« »Ja seveda.« pričele so jesti. Ko so pojedle je Tinkara vprašala »kaj pa zdaj?« Sara je rekla »Gremo malo po vasi s konji?« vse so se strinjale z Saro in se odpravile do hleva. Konjem smo tokrat dale gor celo opremo. Vreme je bilo srednje oblačna zato smo si nase dale, dolge pajkice, majico s kratkimi rokavi, čez majico pa jopico, vsaka v svoji barvi. Kot dodatek pa sta si Julija in Nika dali na vrat še verižico, z simboloma vode in ognja. No pa so se odpravile na malce daljšo ježo po vasi. Vmes so se ustavile na sladoledu. Zraven trgovine pa nas je zadržala starejša gospa, ki kar ni in ni nehala razlagati, kako čudovita ja ta vas ter, kaj vse je v njej. punce so se med njenim govornim nastopom, ki je že zdavnaj is časovnega okvirja, spogledale in vedele, da bi vse rade samo od galopirale naprej. Po dolgi, sicer zabavni ježi, so punce šle počivat, Julija in Nika pa ob stresu zaradi vsega čudnega kar se je zgodilo, nista mogli niti pomislit na katero drugo temo. »No kako bova ugotovile kaj se je sploh zgodilo s nama in najinima konjema?« je vprašala Julija »Se še spomniš ko sva spoznale Powerja in Felixa?« ji je odgovorila Nika »Ja se, kaj hočeš s tem povedati?« se je Julija začudila »Mislim da bi mogle iti v gozd kjer sva ju našli, in za pomoč vprašati gospo Magizum.« odgovori Nika. Julija ji pove »Hmmm zanimivo, se strinjam. Čakaj ampak ne moreva kar iti v tisti gozd… no, ne zdaj.« »Mislim da lahko.« Ji Nika samozavestno odgovori. »Okej, zdaj si me pa zmedla Nika.« Nika je brez pomisleka rekla »Pridi sledi mi.« »Počakaj kam sploh greva?« je zanimalo Julijo »boš videla, zdaj pa zajahaj Powerja in pojdiva.« »Okej kakor rečeš.« Ji reče Julija, ampak nekaj se ji še zmeraj ni zdelo normalno. »Čakaj saj ne bova jezdili do tistega gozda?!« Nika reče. »Ja točno tako.« Julija ji odgovorila malo jezno »O moj bog Nika! Ti res nisi normalna.« »Pa me še boš.« ji Nika ponovno zelo zrelo odgovori, nato reče »tu sva.« »Ampak to je jasa kjer sva bile včeraj.« nato Nika reče »sva bile res samo včeraj tu?« Nika je odšla do največjega guščovja ob jasi, ga umaknila in tam je bil hlev, ki smo ga pred letom dni sestavile, ko sva z prijateljcami spoznale konje in Magizum. »Kako si se tega spomnila?« »Če ti po pravici povem še sama ne vem.« se Nika zasmeje. »Magizumina hiša je pol ure stran od tukaj, ampak zdaj pa se moreva vrniti domov. Saj se lahko do Magizum vrneva jutri.« »Okej pojdiva.« Tako sva se odpravile nazaj domov. Naslednji dan, sta se na vse zgodaj zjutraj odpravili poiskati Magizum. »Tako prispeli sva.« je rekla Nika. »Končno!« si je Julija oddahnila, nato je dodala »No, saj sva jezdile samo pol ure od hleva.« »No pridi, greva noter.« Tako sta vstopili v hišo. Na stolu ob kaminu je sedela Magizum, s hrbtom obrnjena proti nama. »Živijo dekleti, že dolgo se nismo srečale. Torej kaj vaju je prineslo?« odgovorili sta ji »Zgodilo se nama je nekaj zelo čudnega z najinima konjema.« nato je Magizum malo premislila, in jima rekla »Pokažita mi vajine dlani.« Ko je videla, da se na dlaneh Julije in Nike, zelo slabo svetlikata simbola vode in ognja, jima je brž odgovorila »Aaaa, sem si kar mislila.« punci malo zaskrbljeno vprašata »Kaj pa je?« nato jima začne razlagati »Zdaj vama bom povedala legendo v pasmi vajinih konj. Tej pasmi konj se reče MAGIC TOUCH. Te konji že na milijone let živijo v čarobnih gozdovih. Legenda pravi, da se jim pri rojstvu določi lastnik, ki ga bujno iščejo, vse dokler ga ne najdejo. Pohlepneži so te konje kradli in jih mučili, da jim bi oduzeli moč. Vendar to nobenemu ni uspelo saj, so te konji zelo zaščitniški. Lastnik se določi na podlagi mišljenja, ter zaupljivosti. Z mojima bratoma in sestro smo se nato dolgo časa nazaj odločili, da priredimo vsako letno srečanje vilincov in vilink, v Vilinje dolu. Zberejo se štirje narodi. Iz vsakega naroda prideta dva lastnika konj. Iz dveh narodov štirje vilinci in iz drugih dveh štiri vilinke.« nato Julija vpraša »Torej, če sem prav razumela, sva midve vilinki?« Magizum odgovori »Ja, točno tako.« Obe sva bili zelo veseli in presenečeni. Nato Magizum doda »Zdaj pa pojdita domov, povejta dekletom da vaju en teden ne bo doma, ker imata še nekaj za opraviti v mestu in se pripravita.« Nato je Nika vprašala »Kako pa naj veva pot do Vilinje dola?« Magizum se je obrnila, odšla do svoje mize in vzela dve zapestnici z simboloma vode in ognja. Dala jima jih je in rekla »Dajta si jih na roko. Če enkrat pritisneta na simbol, se vama bo odprl zemljevid.« Zahvalile sta se ji in odšli. Šli sta domov, dekletom nista povedali, da sta vilinki in kam res gresta. Rekli sta jim samo to, kar jima je rekla Magizum. Spakirali sta si oblačila in opremo za konje, ter se odpravili do Vilinje dola. Ko sta prišli sta videli, da se je vliv slap pred Vhodom v Vilinje dol. S konjema sta pristopili bližje šumečemu slapu. Nato sta na Julijinih in Nikinih dlaneh začela utripati simbola in slap se je po sredini odprl. Odšli sta noter. Za slapom je sledil temen tunel, ki je bil poraščen z ne strupenim bršljanom. Nekaj časa sta hodili dokler nisva zagledali svetlobe. Konja sva pognali v galop in ko smo se prebili čez bršljan smo končno vstopili v Vilinje dol. Nato so ju stražarji pospremili v hlev, kjer sta konjem snela opremo. Ko sta dekleti začeli gledati ta ogromen hlev sta zagledali dva fanta iz drugega naroda.