18. november - Skrivnosti in Obžalovanja

Dan po plesu je bilo v šoli precej tiho, skoraj kot da so vsi poskušali pozabiti na vse, kar se je zgodilo prejšnji večer. Vsi so hodili po svojih vsakodnevnih poteh, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jaz pa sem še vedno razmišljala o bitki, ki je bila pred nami.
Tisti dan sem imela občutek, da me nekaj preganja. Bilo je kot nekakšno nezavedno opozorilo, da moram biti pripravljena na vse, kar prihaja.
****
Ko sem stopila v učilnico, me je pogledala Nisha in hitro prišla do mene.
"Lily."
Je rekkla.
"Moramo pohiteti. Rosalie je vse bliže. Ni časa za zadnje zamude."
"Kaj če sem premalo pripravljena?"
Sem zašepetala, ko sem jo pogledala.
"Kaj če vse, kar sem doslej naredila, ni dovolj?"
Nisha me je pogledala trdno in brez zadržkov. "Zaupaj vase. To je edino, kar moraš storiti. In ti si močnejša, kot si misliš."
****
19. november - Na robu razkritja
Zbudim se v temi, z grozljivim občutkom, da nekaj ni prav. Amulet mi divje utripa.Ko poskušam premakniti roke, me obide občutek teže, kot da sem obtičala v nekem svetu, kjer čas ne teče. Hitro pomikam prste, a okoli mene ni ničesar poznanega. Vse je temno in tiho, le moj dih je vse, kar slišim.
"Kam so vsi šli, mogli bi se dobiti..."
Telo mi vnemirja in občutek panike raste. Moje oči se poskušajo navaditi na temo, a vse je še vedno zamegljeno. V prsih čutim težo strahu. Vse se vrti v krogu, kot da sem ujetnik v svojem lastnem telesu.
Nekaj se premakne v daljavi, in ko se obrnem, zagrabi svetloba. A ni to običajna svetloba. Je skoraj magična. Pomislim, da bi morda to lahko bil znak, a zdi se, da vse v meni kriči, naj se umaknem. Vse se zdi tako napačno, tako izkrivljeno. Srce mi bije hitreje, ko pomislim na Nisho.
Vsak korak je kot spopad z nečim, kar je večje od mene. In potem, ko sem že skoraj izgubila upanje, zaslišim šepet.
"Lily napomoč..."
Se mi zdi, da sem jo slišala. Je to res? Se vrača?
Začnemn teči hitro kot še nikoli prej. Izgleda, da je v nevarnosti in hitro jo moram najti in rešiti!