Helooooo! Se resnično opravičujem, ker novega dela tako dolgo ni bilo ampak smo bili na morju in enostavno nisem našla časa, da napišem novega! Hvala tudi vsem, ki ste prebrali prejšnji del. Hvala vam za vseh 10 lajkov! No zdaj pa k zgodbi!

Prvi dan je minil kot bi mignil. Morska voda, morski zrak in nasploh vsa pokrajina okoli nas je prečudovita. Morje je za zdaj še ledeno ampak napovedujejo, da naj bi se otoplilo. Najlepši so večeri in jutra. Ponavadi se zbudim ob 6.00 in grem na plažo. Oziroma bolj natančno plaža; skale; plaža; skale. Jutranji sprehodi čez plažo so res prelepi. Včasih zraven vzamem knjigo in na čisto zadnjih neskončno dolgih skalah in čereh najdem prostor in berem. Jutranje sonce ti daje svetlobo, mirno morje pa te pomirja. Kot zajtrk. Včasih pa tam samo razmišljam. Res prečudovit, miren kraj kjer lahko razmišljaš, bereš ali počnaš kaj drugega ure in ure. Neverjetno lepo. A za zdaj sem to okusila samo enkrat. Danes. Čeprav sem se letos tudi odločila, da bom moj skrivni kotiček obiskovala zjutraj in zvečer. Rada bi videla; ne samo vzhoda ampak tudi zahod. Kako se sončni žarki poslavljajo in kako se dela noč.
A zdajle je ura šele 6.30. Sem na skalah in opazujem bližnji otoček, kot smrt tiho in mirno vodo ter prve sončne žarke, ki se dvigujejo iza obzorja. Zraven imam knjigo a mi danes ni kaj dosti do branja. Razmišljam o mojem podvigu. Mojem ljubezenskem podvigu. Rada bi spoznala popolnega fanta. Moral bi biti miren, prijazen, malo sramežljiv, zelo tih, nevsiljiv, nedolžnega izgleda, z normalnimi enostavnimi oblačili, niti slučajno ne sme biti važič ali se delati, da je frajer... Kakšne zahteve! Kaj takega lahko po mojem najdem samo v svojih sanjah. Takega človeka ni. Predvsem pa je samo 1% možnosti, da se zaljubi vame. Prej bi naletel na kakšno voščeno lutko iz našega razreda. V katero bi se itak zaljubil takoj! Nimam možnosti. A vseeno v meni vre tisti 1%, ki mi daje upanje. Mogoče pa se bo po naključju našel fant v tistem 1%, se zaljubil vame in... Zdaj me glava že boli od vsega tega. Groza. Vzamem knjigo a preberem ravno en stavek potem pa jo spet zaprem saj mi je branje v tem trenutku postalo dolgočasno. Veliko lepše je razmišljati o trenutkih, ki se bodo morebiti zgodile v teh 21 dneh, ki jih bom preživela tukaj. Na morju. A pustimo se presenetiti.
Iz mojega trasa me zbudi telefon, ki sem ga slučajno imela pri sebi. Bila je Daisy. Napisala mi je sporočilo:
"Hej, ste že prispeli na morje? Kako je tam? Ti kako uspeva tvoj ljubezenski podvig? Jaz se imam dokaj lepo ampak tukaj samo dežuje in nikakršnega žarka ni na spregled! Kako pa je pri vas? Upam, da se imaš skrajno lepo in, da se boš tudi imela skrajno lepo še naprej!
Tvoja prijateljica Daisy."
Odgovorila sem ji:
"Hojla Daisy. Smo prispeli na morje brez nobenih težav. No razen tega, da smo skoraj zamudili trajekt je bilo vse v redu. Tukaj je zelo v redu, vreme je tako kot mora biti, moj ljubezenski podvig pa... No ja. Saj sem tukaj samo en dan. Bo že.
Upam, da se tudi ti zabavaš pa čeprav v zelo deževni okolici.
Tvoja BFF Samantha."
Kliknem pošlji potem pa pogledam na uro. Ura je že 8.00 zato se odpravim nazaj. Še enkrat vdihnem morski zrak potem pa odidem v stanovanje. Mama in oče sta že navajena, da se grem zjutraj sprehajat po obali zato o tem nič ne sprašujeta.
"Dobro jutro Sam," reče oči.
"Dobro jutro! Kaj bo za zajtrk?"
"Moje slavne palačinke. Čokolada ali javorjev sirup?"
"Čokolada. Aja pa še nekaj. Odločila sem se, da bom zdaj odila na sprehode čez plažo tudi zvečer. Da te ne bo skrbelo."
"Ok. Tukaj so tvoje palačinke. Kako se kaj imaš?"
"Super se imam. Ampak ok. Tukaj smo šele en dan. Kje pa je mami?"
"Mami še spi. Saj veš, da rada malo dlje spi na dopustu."
"Aha. No super. Jaz bom zdaj šla na plažo. Vidva verjetno ne bosta šla zraven ne?"
"Ne, ne. Midva bova kar tukaj. Ti kar pojdi. Pa pazi, da boš pred 12h doma!"
"Ja, ja. Vem. Bom nazaj. Do takrat pa adijo!"
Spakirala sem svojo torbo za na plažo: brisača, sončna krema, knjiga, sončna očala in plastenka vode. Odšla sem na bližjo plažo. Bila sm sama na njej. Izbrala sem prostor v senci saj mi na soncu ni preveč prijetno. Odprem knjigo in začnem brati. Čas kar mineva in mineva. Ura je že 12 zato odidem nazaj. Preostanek dneva se nekaj pogovarjam z Daisy, nekaj berem, nekaj rešujem križanke in lenarim.
Ura je 18.00 zato spet oddidem na svoj prostor na skalah. Zdaj je tam čisto drugače kot je bilo zjutraj. Sončni žarki še zadnje minute svetijo po mirni gladini vode in svetijo še zadnje minute dneva. Res je precej drugačno kot je zjutraj. Tokrat zraven nimam knjige, vseeno pa razmišljam o svojem princu na belem konju, ki bo mogoče prigalopiral mimo mene. Še vedno se oklepam tistega 1% in to me dela srečno. Počasi se znoči zato se odpravim nazaj domov. Tam me že čakata mama in oče, ki pripravljata vse za večer družabnih iger. Večer hitro mine potem pa grem spat. Dan je bil odličen. A upam, da bodo še odličnejši!

Upam, da vam je bilo všeč. Ne pozabite lajkati in komentirati!
Lepo se imejte še naprej in izkoristite počitnice čim boljše!
LYSM
pilovka99