Pisalnica
Helooooo! Se resnično opravičujem, ker novega dela tako dolgo ni bilo ampak smo bili na morju in enostavno nisem našla časa, da napišem novega! Hvala tudi vsem, ki ste prebrali prejšnji del. Hvala vam za vseh *zelena*10 lajkov*zelena*! :heartpulse::heartpulse::heartpulse: No zdaj pa k zgodbi!
Prvi dan je minil kot bi mignil. Morska voda, morski zrak in nasploh vsa pokrajina okoli nas je prečudovita. Morje je za zdaj še ledeno ampak napovedujejo, da naj bi se otoplilo. Najlepši so večeri in jutra. Ponavadi se zbudim ob 6.00 in grem na plažo. Oziroma bolj natančno plaža; skale; plaža; skale. Jutranji sprehodi čez plažo so res prelepi. Včasih zraven vzamem knjigo in na čisto zadnjih neskončno dolgih skalah in čereh najdem prostor in berem. Jutranje sonce ti daje svetlobo, mirno morje pa te pomirja. Kot zajtrk. Včasih pa tam samo razmišljam. Res prečudovit, miren kraj kjer lahko razmišljaš, bereš ali počnaš kaj drugega ure in ure. Neverjetno lepo. A za zdaj sem to okusila samo enkrat. Danes. Čeprav sem se letos tudi odločila, da bom moj skrivni kotiček obiskovala zjutraj in zvečer. Rada bi videla; ne samo vzhoda ampak tudi zahod. Kako se sončni žarki poslavljajo in kako se dela noč.
A zdajle je ura šele 6.30. Sem na skalah in opazujem bližnji otoček, kot smrt tiho in mirno vodo ter prve sončne žarke, ki se dvigujejo iza obzorja. Zraven imam knjigo a mi danes ni kaj dosti do branja. Razmišljam o mojem podvigu. Mojem *i*ljubezenskem*i* podvigu. Rada bi spoznala popolnega fanta. Moral bi biti miren, prijazen, malo sramežljiv, zelo tih, nevsiljiv, nedolžnega izgleda, z normalnimi enostavnimi oblačili, niti slučajno ne sme biti važič ali se delati, da je frajer... Kakšne zahteve! Kaj takega lahko po mojem najdem samo v svojih sanjah. Takega človeka ni. Predvsem pa je samo 1% možnosti, da se zaljubi vame. Prej bi naletel na kakšno voščeno lutko iz našega razreda. V katero bi se itak zaljubil takoj! Nimam možnosti. A vseeno v meni vre tisti 1%, ki mi daje upanje. Mogoče pa se bo po naključju našel fant v tistem 1%, se zaljubil vame in... Zdaj me glava že boli od vsega tega. Groza. Vzamem knjigo a preberem ravno en stavek potem pa jo spet zaprem saj mi je branje v tem trenutku postalo dolgočasno. Veliko lepše je razmišljati o trenutkih, ki se bodo morebiti zgodile v teh 21 dneh, ki jih bom preživela tukaj. Na morju. A pustimo se presenetiti.
Iz mojega trasa me zbudi telefon, ki sem ga slučajno imela pri sebi. Bila je Daisy. Napisala mi je sporočilo:
"Hej, ste že prispeli na morje? Kako je tam? Ti kako uspeva tvoj ljubezenski podvig? Jaz se imam dokaj lepo ampak tukaj samo dežuje in nikakršnega žarka ni na spregled! Kako pa je pri vas? Upam, da se imaš skrajno lepo in, da se boš tudi imela skrajno lepo še naprej!
Tvoja prijateljica Daisy."
Odgovorila sem ji:
"Hojla Daisy. Smo prispeli na morje brez nobenih težav. No razen tega, da smo skoraj zamudili trajekt je bilo vse v redu. Tukaj je zelo v redu, vreme je tako kot mora biti, moj ljubezenski podvig pa... No ja. Saj sem tukaj samo en dan. Bo že.
Upam, da se tudi ti zabavaš pa čeprav v zelo deževni okolici.
Tvoja BFF Samantha."
Kliknem pošlji potem pa pogledam na uro. Ura je že 8.00 zato se odpravim nazaj. Še enkrat vdihnem morski zrak potem pa odidem v stanovanje. Mama in oče sta že navajena, da se grem zjutraj sprehajat po obali zato o tem nič ne sprašujeta.
"Dobro jutro Sam," reče oči.
"Dobro jutro! Kaj bo za zajtrk?"
"Moje slavne palačinke. Čokolada ali javorjev sirup?"
"Čokolada. Aja pa še nekaj. Odločila sem se, da bom zdaj odila na sprehode čez plažo tudi zvečer. Da te ne bo skrbelo."
"Ok. Tukaj so tvoje palačinke. Kako se kaj imaš?"
"Super se imam. Ampak ok. Tukaj smo šele en dan. Kje pa je mami?"
"Mami še spi. Saj veš, da rada malo dlje spi na dopustu."
"Aha. No super. Jaz bom zdaj šla na plažo. Vidva verjetno ne bosta šla zraven ne?"
"Ne, ne. Midva bova kar tukaj. Ti kar pojdi. Pa pazi, da boš pred 12h doma!"
"Ja, ja. Vem. Bom nazaj. Do takrat pa adijo!"
Spakirala sem svojo torbo za na plažo: brisača, sončna krema, knjiga, sončna očala in plastenka vode. Odšla sem na bližjo plažo. Bila sm sama na njej. Izbrala sem prostor v senci saj mi na soncu ni preveč prijetno. Odprem knjigo in začnem brati. Čas kar mineva in mineva. Ura je že 12 zato odidem nazaj. Preostanek dneva se nekaj pogovarjam z Daisy, nekaj berem, nekaj rešujem križanke in lenarim.
Ura je 18.00 zato spet oddidem na svoj prostor na skalah. Zdaj je tam čisto drugače kot je bilo zjutraj. Sončni žarki še zadnje minute svetijo po mirni gladini vode in svetijo še zadnje minute dneva. Res je precej drugačno kot je zjutraj. Tokrat zraven nimam knjige, vseeno pa razmišljam o svojem princu na belem konju, ki bo mogoče prigalopiral mimo mene. Še vedno se oklepam tistega 1% in to me dela srečno. Počasi se znoči zato se odpravim nazaj domov. Tam me že čakata mama in oče, ki pripravljata vse za večer družabnih iger. Večer hitro mine potem pa grem spat. Dan je bil odličen. A upam, da bodo še odličnejši!
Upam, da vam je bilo všeč. Ne pozabite lajkati in komentirati! :heart::incoming_envelope::bookmark_tabs:
Lepo se imejte še naprej in izkoristite počitnice čim boljše!
LYSM
pilovka99
Prvi dan je minil kot bi mignil. Morska voda, morski zrak in nasploh vsa pokrajina okoli nas je prečudovita. Morje je za zdaj še ledeno ampak napovedujejo, da naj bi se otoplilo. Najlepši so večeri in jutra. Ponavadi se zbudim ob 6.00 in grem na plažo. Oziroma bolj natančno plaža; skale; plaža; skale. Jutranji sprehodi čez plažo so res prelepi. Včasih zraven vzamem knjigo in na čisto zadnjih neskončno dolgih skalah in čereh najdem prostor in berem. Jutranje sonce ti daje svetlobo, mirno morje pa te pomirja. Kot zajtrk. Včasih pa tam samo razmišljam. Res prečudovit, miren kraj kjer lahko razmišljaš, bereš ali počnaš kaj drugega ure in ure. Neverjetno lepo. A za zdaj sem to okusila samo enkrat. Danes. Čeprav sem se letos tudi odločila, da bom moj skrivni kotiček obiskovala zjutraj in zvečer. Rada bi videla; ne samo vzhoda ampak tudi zahod. Kako se sončni žarki poslavljajo in kako se dela noč.
A zdajle je ura šele 6.30. Sem na skalah in opazujem bližnji otoček, kot smrt tiho in mirno vodo ter prve sončne žarke, ki se dvigujejo iza obzorja. Zraven imam knjigo a mi danes ni kaj dosti do branja. Razmišljam o mojem podvigu. Mojem *i*ljubezenskem*i* podvigu. Rada bi spoznala popolnega fanta. Moral bi biti miren, prijazen, malo sramežljiv, zelo tih, nevsiljiv, nedolžnega izgleda, z normalnimi enostavnimi oblačili, niti slučajno ne sme biti važič ali se delati, da je frajer... Kakšne zahteve! Kaj takega lahko po mojem najdem samo v svojih sanjah. Takega človeka ni. Predvsem pa je samo 1% možnosti, da se zaljubi vame. Prej bi naletel na kakšno voščeno lutko iz našega razreda. V katero bi se itak zaljubil takoj! Nimam možnosti. A vseeno v meni vre tisti 1%, ki mi daje upanje. Mogoče pa se bo po naključju našel fant v tistem 1%, se zaljubil vame in... Zdaj me glava že boli od vsega tega. Groza. Vzamem knjigo a preberem ravno en stavek potem pa jo spet zaprem saj mi je branje v tem trenutku postalo dolgočasno. Veliko lepše je razmišljati o trenutkih, ki se bodo morebiti zgodile v teh 21 dneh, ki jih bom preživela tukaj. Na morju. A pustimo se presenetiti.
Iz mojega trasa me zbudi telefon, ki sem ga slučajno imela pri sebi. Bila je Daisy. Napisala mi je sporočilo:
"Hej, ste že prispeli na morje? Kako je tam? Ti kako uspeva tvoj ljubezenski podvig? Jaz se imam dokaj lepo ampak tukaj samo dežuje in nikakršnega žarka ni na spregled! Kako pa je pri vas? Upam, da se imaš skrajno lepo in, da se boš tudi imela skrajno lepo še naprej!
Tvoja prijateljica Daisy."
Odgovorila sem ji:
"Hojla Daisy. Smo prispeli na morje brez nobenih težav. No razen tega, da smo skoraj zamudili trajekt je bilo vse v redu. Tukaj je zelo v redu, vreme je tako kot mora biti, moj ljubezenski podvig pa... No ja. Saj sem tukaj samo en dan. Bo že.
Upam, da se tudi ti zabavaš pa čeprav v zelo deževni okolici.
Tvoja BFF Samantha."
Kliknem pošlji potem pa pogledam na uro. Ura je že 8.00 zato se odpravim nazaj. Še enkrat vdihnem morski zrak potem pa odidem v stanovanje. Mama in oče sta že navajena, da se grem zjutraj sprehajat po obali zato o tem nič ne sprašujeta.
"Dobro jutro Sam," reče oči.
"Dobro jutro! Kaj bo za zajtrk?"
"Moje slavne palačinke. Čokolada ali javorjev sirup?"
"Čokolada. Aja pa še nekaj. Odločila sem se, da bom zdaj odila na sprehode čez plažo tudi zvečer. Da te ne bo skrbelo."
"Ok. Tukaj so tvoje palačinke. Kako se kaj imaš?"
"Super se imam. Ampak ok. Tukaj smo šele en dan. Kje pa je mami?"
"Mami še spi. Saj veš, da rada malo dlje spi na dopustu."
"Aha. No super. Jaz bom zdaj šla na plažo. Vidva verjetno ne bosta šla zraven ne?"
"Ne, ne. Midva bova kar tukaj. Ti kar pojdi. Pa pazi, da boš pred 12h doma!"
"Ja, ja. Vem. Bom nazaj. Do takrat pa adijo!"
Spakirala sem svojo torbo za na plažo: brisača, sončna krema, knjiga, sončna očala in plastenka vode. Odšla sem na bližjo plažo. Bila sm sama na njej. Izbrala sem prostor v senci saj mi na soncu ni preveč prijetno. Odprem knjigo in začnem brati. Čas kar mineva in mineva. Ura je že 12 zato odidem nazaj. Preostanek dneva se nekaj pogovarjam z Daisy, nekaj berem, nekaj rešujem križanke in lenarim.
Ura je 18.00 zato spet oddidem na svoj prostor na skalah. Zdaj je tam čisto drugače kot je bilo zjutraj. Sončni žarki še zadnje minute svetijo po mirni gladini vode in svetijo še zadnje minute dneva. Res je precej drugačno kot je zjutraj. Tokrat zraven nimam knjige, vseeno pa razmišljam o svojem princu na belem konju, ki bo mogoče prigalopiral mimo mene. Še vedno se oklepam tistega 1% in to me dela srečno. Počasi se znoči zato se odpravim nazaj domov. Tam me že čakata mama in oče, ki pripravljata vse za večer družabnih iger. Večer hitro mine potem pa grem spat. Dan je bil odličen. A upam, da bodo še odličnejši!
Upam, da vam je bilo všeč. Ne pozabite lajkati in komentirati! :heart::incoming_envelope::bookmark_tabs:
Lepo se imejte še naprej in izkoristite počitnice čim boljše!
LYSM
pilovka99
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je zlo dobra zgodba...!! upam da bo naslednji del malo prej kot je bil ta ampak te razumem ker si na morju in uživaš.kakorkoli zlo zlo zlo zlo dobra zgodba
2
Neprijavljena pilovka99
Hvala, hvala hvala ti. Sem zelo vesela, da ti je všeč. Vsekakor pa bom dele probala naredit vsak dan ali vsak drugi dan vsaj za zdaj. Zdaj mi je malo dolgčas pa imam več časa. Vsekakor bodo deli bolj redni!
Lp pilovka99
Lp pilovka99
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobra zgodba samo kot je že povedala ginnyweasley11 bi lahko blo bol redno ampak je super zgodba in vsekakor spremljam!
1
Hvala, da si prebrala zgodbo!
Kot sem pa povedala že prej v prejšnjem komentarju se bom resnično potrudila, da bodo deli pogosteje objavljeni.
Še enkrat hvala, da si prebrala!
Lp pilovka99
Kot sem pa povedala že prej v prejšnjem komentarju se bom resnično potrudila, da bodo deli pogosteje objavljeni.
Še enkrat hvala, da si prebrala!
Lp pilovka99
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
js hocem nou delll nemorem cakat kdaj bo koga spoznalaaaaaaaa ful suor zgodba kar je presenetljivo da mi je usec k vecina me ne potegne notr tkoda dbest sam cimprej nou del js nmorm brez tegaa
1
Aww Hvala! Sem vesela, da te je potegnilo notr. Tudi mene ne potegnejo vse notr. Mislim pa, da bom nov del uspela naredit danes!
Lp pilovka99
Lp pilovka99
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hi, hi! Kako si? Si v redu? No, ta zgodba ni dobra...........................……………ni mi niti malo všeč…………………minuta tišine..............:sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::expressionless::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth::zipper_mouth:...................................................ok............................men se zdi, da bo dovol! Ta zgodba ni dobra....... ta zgodba je ODLIČNA!!!!!!!! Najboljša zgodba ever......še nikoli nisem tok v živala v branju....... Nikoli......never........!!!!!!!!!!!!!! Komi čakam na 4.del.......saj sem že videla 3.dela in je bom sedaj prebrala..........zgodba mi je zelo všeč in je tudi zelo dobra!!!!!!! Prej je bilo malo heca:wink::wink::wink::wink::wink::wink:, upam, da nisi zamerila....:cry::cry::cry::cry::cry::cry:🥺🥺🥺🥺🥺, no, če nisi še pogledala moj kotiček, ti sporočam, da bi se z veseljem dobila s tabo na klepetu!!!!!!! Kdaj ti najbolj ustreza????????
Lp, Lucy0702
Lp, Lucy0702
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
