Pisalnica
Slikanje je bilo hitro mimo, a meni se je zdelo, kot da sem stala tam celo večnost. Ko so nas razpustili, sem se hotela kar ugrezniti v tla. Moja rdeča lica so me žgala od sramu, še vedno sem čutila, kako se mi roke tresejo. Ampak hkrati... bila sem presrečna. Stala sem poleg njega. Poleg Liam Kingston. In čeprav sem jecljala kot pokvarjen radio, sem se mu predstavila.
Naslednjih nekaj dni sem ga večkrat srečala na hodnikih. Vedno sem naredila, kot da ga ne opazim, čeprav sem ga že zaznala iz drugega nadstropja. Enkrat me je celo pozdravil s tihim: »Hej, Ellie, a ne?«
Tisti »a ne?« mi je odzvanjal v glavi do večera. Vedel je moje ime. Zapomnil si ga je. To je moralo nekaj pomeniti, kajne?
V razredu sem sedela bolj zadaj, on pa bolj spredaj, a vsakič, ko se je obrnil proti tabli, sem si ga na hitro ogledala. Imel je tiste rahlo razmršene rjave lase in temne oči, ki so gledale tako zbrano, da sem se čudila, kako je lahko kdo videti tako... popoln. Ampak nisem si upala narediti koraka. Sem bila le ena izmed mnogih. Navadna punca, ki preveč razmišlja in prehitro zardeva.
Potem pa je prišel petek. Učiteljica za angleščino je rekla, da bomo delali v parih in kar izžrebala listke. Zdelo se mi je, da svet za trenutek obstane, ko sem prebrala svoje ime skupaj z njegovim.
Liam.
Srce mi je podivjalo kot vlak brez zavor. Usedel se je k meni in rekel: »Zdi se mi, da bova super par.« Ne vem, če je mislil kot delovni par, ampak jaz sem si vse interpretirala po svoje.
»J-ja,« sem spet zajecljala, nato pa si v mislih prisegla, da se bom zbrala. Tokrat ne bom tiho kot miška. Tokrat bom pogumna. Pa če me stane vse živce, ki jih imam.
Naslednjih nekaj dni sem ga večkrat srečala na hodnikih. Vedno sem naredila, kot da ga ne opazim, čeprav sem ga že zaznala iz drugega nadstropja. Enkrat me je celo pozdravil s tihim: »Hej, Ellie, a ne?«
Tisti »a ne?« mi je odzvanjal v glavi do večera. Vedel je moje ime. Zapomnil si ga je. To je moralo nekaj pomeniti, kajne?
V razredu sem sedela bolj zadaj, on pa bolj spredaj, a vsakič, ko se je obrnil proti tabli, sem si ga na hitro ogledala. Imel je tiste rahlo razmršene rjave lase in temne oči, ki so gledale tako zbrano, da sem se čudila, kako je lahko kdo videti tako... popoln. Ampak nisem si upala narediti koraka. Sem bila le ena izmed mnogih. Navadna punca, ki preveč razmišlja in prehitro zardeva.
Potem pa je prišel petek. Učiteljica za angleščino je rekla, da bomo delali v parih in kar izžrebala listke. Zdelo se mi je, da svet za trenutek obstane, ko sem prebrala svoje ime skupaj z njegovim.
Liam.
Srce mi je podivjalo kot vlak brez zavor. Usedel se je k meni in rekel: »Zdi se mi, da bova super par.« Ne vem, če je mislil kot delovni par, ampak jaz sem si vse interpretirala po svoje.
»J-ja,« sem spet zajecljala, nato pa si v mislih prisegla, da se bom zbrala. Tokrat ne bom tiho kot miška. Tokrat bom pogumna. Pa če me stane vse živce, ki jih imam.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ves kaj, bom iskreno povedala da sm prebrala prvi del in si se mi zdela res zacetniska pisateljica in ni blo ful dobro:flushed: ampak tole je EPSKO NA KVADRAT DEJANSKO:money_mouth::blush: NE ZAFRKAFAM:heart_eyes::sweat_smile:
pac kako si uspela v enem tednu nadgraeit pisanje OMG:heart_eyes::sweat_smile::sweat_smile::kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes:
tadva paseta skupi resss:mouse:
spremljam pa ce bi me loh obvescala?:kissing_heart:
lysm:kiss:
pac kako si uspela v enem tednu nadgraeit pisanje OMG:heart_eyes::sweat_smile::sweat_smile::kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes:
tadva paseta skupi resss:mouse:
spremljam pa ce bi me loh obvescala?:kissing_heart:
lysm:kiss:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuuu super jeee z veseljem berem:heart_eyes:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
