Zbudila sem se v bolnici. Zavita sem bila v belo odejo. Poleg mene je sedel fant. Opazila sem, da ima prasko na vratu.
»Ti.«
»Ja, jaz.«
»Kaj-počneš tu!«
»Nič. Samo nadzorujem te. Veš?«
»Kot, da rabim, to. Pfft.«
»Kaj?«
Spet je okoli mene nastala tema.
Nisem se mogla spremeniti, zato sem s hrbta vzela dva meča. Vedno sta tam, če jih vidim ali pa ne.
»Asia, ne? Jaz sem Sau. Sem duh volka.«
»Ja, Asia. Zakaj tema?«
»Noben naju ne sliši.«
»Aa… Sau praviš? Volk?«
»Ja. Ti pa…«
»Maček.«
»Ja, itak. Zakaj bi se potem spremenila v mačko in me popraskala po vratu?«
»Sori.«
»V redu je. Mi daš fonsko?«
Ostro sem ga pogledala.
»Hm… Za zdaj.«
Dala sem mu. No, če že ve, da imam *tip mačka mu pa lahko dam.
»No, zdaj moram it. Se vidiva!«
In tako mi je pobegnil s tac.

Tisto noč sem Saunu pisala. Skrbelo me je, da bom spet imela sanje. Ampak… on je bil v mojih sanjah…ali je bil kdo drug…
Hitro sem zaspala. Srečo ponoči nisem sanjala.
A prejšnje sanje ni bil Sau, bil je nekdo drug.

Jutro je bilo. Sau mi je pisal že ob 5.00 zjutraj.
»Ohh… kaj?... Sau kako lahko pišeš že ob 5.00?!«

Sau: Hej. Gledam, če si v redu.
Asia: Ne, nisem , če mi pišeš že ob 5.00!
Sau: Poleg tega…
Asia: V redu sem. Nobenih sanj… Samo eno vprašanje; si bil ti v tistih sanjah s šepetajočimi glasovi?...
Sau: …
Telefon mi zavibrira.
Neznana številka.
Pogledam kaj piše:

Neznana št.: Asia…
Nič ne naredim. Sau hočem napisati za to številko, ko…
Neznana št.: Asia… naš varuh… Pridi k nam…
Ne vem kaj narediti.
Telefon vržem na mizo in se odpravim v jedilnico. Babi gleda novice:
*i*Ravno smo izvedeli za umor mladoletne punce. Zgodilo se je ponoči. Vsaj tako pravijo. Punca je imela popraskano telo. Priporačamo, da otroke in tudi odrasle obdržite doma. Po ulicah bomo imeli varnostnike za boljšo varnost…*i*
»Babi…«



*tip mačka- da se lahko spremeni v mačko