*b*Layla*b*
Ko sem Asio pospremila domov sem se tudi sama vrnila domov. Bila je trda tema. Hodila sem mimo hiš in blokov. Na poti mi je nekdo prekrižal pot;
»Smrt prihaja! Po nas je!«
Nikoli nisem verjela takim bederijam. Slišala sem jih večkrat na teden. Slišim tudi to;
»Tu okoli se ponoči plazijo živali. Velike! Grozne! Strašne!« haha kdo bi temu verjel?
Ko sem prišla domov je bil tam moj brat prepiral se je z očkom.
»Ati, pijan si! Ne moreva te več preživljati! Še posebej Layla! Mene ni doma, zakaj misliš, da sem šel v dijaški dom in nisem ostal doma!?«
Tiho sem prišla noter tako, da me nista slišala.
»Sine…«
»Ne, očka. Laylo ti lahko vzamem. Lahko skrbim zanjo. Mame ni doma, ti pa ne skrbiš zanjo.«
»Tu ima prijatelje…«
»Stran-od-tebe jo bom vzel, če tudi v London!«
Nisem marala očka, a prav je imel tu imam prijatelje.
Še enkrat sem odprla vrata, tokrat glasno.
»Hejla! Kaj dogaja?«
»Ah, nič. Z atijem se samo malo pogovarjava.«
Pogledava očija- spi.
»Mislim, sva se.«
Brata sem debelo pogledala v oči.
»Nick…«
»Slišala si… Vem.«
»Ne, vem. Samo zaščititi si me hotel… a ati ima prav tu imam prijatelje.«
»Prav. Vsak teden te pridem pogledat, če je vse v redu. Če ne te vzamem temu… stvoru.če bo kaj narobe mi povej, prav?«
»Ja, ja. Itak. Ti raje meni daj.«
»Teje že kdo videl. V živalski obliki.«
Obrnila sem se in ga grdo pogledala.
»Grem.«
-----------
*b*Asia*b*
Mrtva sem se vrnila domov.
Ko sem vstopila je bil v stanovanju vonj po cimetovih piškotih. Seveda je moja babi vsako leto za božič pripravila in tudi letos jih je. To me je zmeraj pomirilo. Zato sem ji pomagala. Ko sva pekli mi je zmeraj govorila zgodbice o mojih starših in o majhni meni.
Ko sva končale sva vsaka pojedli en piškot. Babi mi je rekla, da naj grem po smreko in okraske.
Ko sem hodila po stopnicah navzdol sem zaslišala glasove. Noge so mi popuščale. Padla sem na tla. Komaj sem gledala. Vedela sem, da me ne bodo našli zato sem z ostankom moje moči na tla potisnila babično najljubšo vazo. Ni bilo drugega.
Čez minuto sem videla sosedo in njenega fanta in sina stati ob meni klicali so bolnico, spet.
In spet sem se zbudila v bolnici. Zdaj poleg mene ni bil Sau, a sosedin sin. Nikoli ga nisem videla od blizu.
Nekaj časa sem ga debelo gledala, kot da ga še nikoli prej nisem videla.
»o, hej! Budna si!«
»Ja… kako ti je ime?«
»Sem…«
--------------------------
po dolgmuuuuuuu cajtu spet<33
se opravičujm ka je trajal sam nism mela ideje<3