Pisalnica
Ko sta prišla v Ajdovščino sta šla na avtobusno postajo. Kmalu je prispel avtobus, ki pelje v Čedad. Ker je voznik odprl tudi zadnja vrata sta Mufi in Fifi v avtobus smuknila skozi zadnja vrata. Čisto zadaj se nihče ni usedel, zato sta šla čisto zadaj. Ko je avtobus prispel v Čedad sta Mufi in Fifi šla med ljudmi, ki so šli iz avtobusa. Šla sta pred sosednjo trgovino in tam sta čakala. Iz trgovine sta ravno prišli Sara in Ana ter njuna starša. Ko je Ana zagledala Mufija je vzkliknila "glejte Mufi je tukaj. Vzemimo ga domov in kužka tudi" Mama odvrne "Mufija lahko vzamemo, kužka pa ne vem če" Mufi se stisne k Fifiju "Ampak mamam mislim, da Mufi ne bo šel brez kužka!" je udano zatarnala Sara "oooh no prav vzemimo še kužka" je vdano rekla mama. "Toooo!" sta Ana in Sara vzkliknili. Medtem, ko so se peljali domov je Sara gledala, če ima tudi Fifi ovratnico. Zavzdihnila je "Ana, kužek nima ovratnice!" Ana dobro pogleda Fifija "res je nima, ima pa na tački nekaj podobnega zapestnici" "To je pa res čudno, da ima namesto ovratnice zapestnico" reče Sara. "kužku pa je imeeee Fifi!" je veselo rekla Ana. "pa tudi telefonska številka lastnika je napisana" doda. "ko pridemo domov lahko pokličemo njegovega lastnika" je rekla mama. Medtem je gospa Grom razmišljala o Fifiju in Mufiju, ker je imela nočno moro. Sklenila je, da ju vzame nazaj. Seveda bi lepo skrbela zanju. Ampak ju ni bilo več. V tem trenutku jo je klical neznanec.
Oglasila se je (pogovor med osebama) :
gospa Grom: "Halo Andreja Grom pri telefonu."
Jelka Kovač (Anina mama): "Dober dan jaz sem Jelka Kovač kličem vas ker smo našli psa po imenu Fifi. Vaš je kajne?"
gospa Grom: "Ja ali ste mogoče videli tudi kakšnega mucka z ovratnico in na njej piše Mufi!"
Jelka Kovač: "Ja ali vam ju pripeljemo pred kip Franceta PREŠIRNA?"
gospa Grom: "Lahko imam čas čez pol ure. Kaj pa vi?"
Jelka Kovač: "Mi tudi."
gospa Grom: "Okej zmenjeno. Najlepša hvala! Nasvidenje.
Jelka Kovač: "Nasvidenje."
Ana in Sara sta se od Mufija in Fifija poslovili.Njivna mama ju je vrnila gospe Grom. Mufi in Fifi sta potem bila isto srečna kot pri družini Kovač.
KONEC
---------------------------------------------------------------------------------------
Vsi tisti ki berete mojo zgodbo oprostite ker sem jo šele zdaj objavila.
Upam, da vam je bila celotna zgodba všeč.
Lp, :cat2:wonder cat:cat2:
Oglasila se je (pogovor med osebama) :
gospa Grom: "Halo Andreja Grom pri telefonu."
Jelka Kovač (Anina mama): "Dober dan jaz sem Jelka Kovač kličem vas ker smo našli psa po imenu Fifi. Vaš je kajne?"
gospa Grom: "Ja ali ste mogoče videli tudi kakšnega mucka z ovratnico in na njej piše Mufi!"
Jelka Kovač: "Ja ali vam ju pripeljemo pred kip Franceta PREŠIRNA?"
gospa Grom: "Lahko imam čas čez pol ure. Kaj pa vi?"
Jelka Kovač: "Mi tudi."
gospa Grom: "Okej zmenjeno. Najlepša hvala! Nasvidenje.
Jelka Kovač: "Nasvidenje."
Ana in Sara sta se od Mufija in Fifija poslovili.Njivna mama ju je vrnila gospe Grom. Mufi in Fifi sta potem bila isto srečna kot pri družini Kovač.
KONEC
---------------------------------------------------------------------------------------
Vsi tisti ki berete mojo zgodbo oprostite ker sem jo šele zdaj objavila.
Upam, da vam je bila celotna zgodba všeč.
Lp, :cat2:wonder cat:cat2:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je bila.
1
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
