Ojla!
Vsi, ki imate radi Harryja Potterja, ste dobrodošli, da preberete to zgodbo.
Dogaja se v obdobju Maraudersov, okoli 1970, ko so na Bradavičarko hodili James, Sirius, Peter, Remus, Lily, Emma,...
Upam da vam bo všeč :)
JAMES
Na peron smo prišli točno petnajst minut pred odhodom vlaka. Mami mi je doma pripravljala prtljago, kot da odhajam za več let, na pa le do božičnih počitnic. Komaj sem čakal, da stečem skozi pregrado, saj sem o tem trenutku sanjal že odkar mi je oči prvič pripovedoval o svojem prvem šolskem dnevu. Končno mi je iz prtljažnika uspelo zvleči gromozanski kovček in ga naložiti na voziček.
''Si pripravljen, srček?'', me je vprašala mami in posmrknila. ''Ne morem verjeti, da te ne bom videla več mesecev.'' Oči jo je objel in jo začel tolažiti, a zmotil ju je glasni zvok motorja. Na njej sta sedeli dve postavi v dolgih, črnih plaščih neprijaznega videza.
''No, pa gremo'', se je nasmehnil oči in skupaj smo se naslonili na pregrado.
SIRIUS
''No, skoči že dol!'' je zarenčal oče. ''Zaradi tebe bom zamudil k Malfoyevim. Že tako so nekam sitni.'' Obrnil sem se stran od njega in si že stotič zaželel, da bi na peron lahko prišel sam. Zagledal sem družino, ki se je objemala ob velikanskem kovčku. Oče je spet zarentačil in me zgrabil za ovratnik.
''Ne glej tistih umazanih Potterjevih! Če ne prideš v Spolzgad, ne hodi domov, jasno?'' Ostal sem tiho, se osvobodil njegovega prijema in brez pozdrava zdrvel proti pregradi. Ustavil sem se šele na drugi strani. Pogledal sem proti prhodu nazaj na običajni peron. Oče ni prišel za mano. Še bolje. Končno svoboda! Ozrl sem se okoli sebe in zagledal majhnega fanta, ki se je tako kot jaz sam mučil s kovčkom. Odločil sem se, da bo on moj prvi prijatelj.
PETER
''Bo šlo?'' me je zaskrbljeno vprašala mama.
''Mami, saj sem že enajst!'' sem zategnil v odgovor. Vsi so bili tako zaskrbljeni zame, saj sem bil veliko manjši od svojih sovrstnikov. To sem večinoma poskusil odmisliti.
Mama me je na hitro objela in pomahala. ''No, potem pa uživaj v šoli!'', je zaklicala skozi okno in se odpeljala. Čudno, da me je sploh uspela pripeljati do perona. Vedno je bila bolj zaposlena z vsem drugim kot z mano. Tudi do sem poskusil odmisliti. Razgledal sem se okoli sebe in zagledal slavno pregrado. Močno sem se uprl ob voziček in v sekundi sem bil na drugi srani. Ker je bilo do odhoda vlaka samo še nekaj minut, sem se hitro spravil gor. No, vsaj tako hitro, kot mi je dovoljevala moja postava. Ob meni se je prikazal precej večji fant s temnimi lasmi in se mi nasmehnil: ''Ti pomagam?''
REMUS
Plašno sem izstopil iz avta in se pošasi ozrl naokoli. Ali kdo bulji vame? Je kdo že odkril moje prekletstvo? Panika me je zagrabila v nekaj sekundah in izginil sem nazaj v avto.
''Remus? Je vse v redu, ljubček?'' me je vprašala mami, oči pa me je prijel za roko.
''Vse bo v redu. Ni ti treba narediti ničesar, česar nočeš. Če si boš premislil, lahko vedno prideš domov.'' se mi je nasmehnil oči. Bil sem preveč živčen, da bi odgovoril, zato sem samo prikimal. O tem smo že veliko govorili doma. Sam sem se odločil, da ne glede na to, kar me je doletelo, nočem čepeti doma in se do konca življenja skrivati pred ljudmi. Čeprav se mi v tem trenutku to ni zdela najslabša možna ideja.
''No, če si res prepričan, potem pa je najbolje, da te čim prej spravimo na vlak!'' je rekel oči in me objel čez rame. Skupaj z mami smo vstopili na peron devet in tri četrtine.
To je to za ta del, upam da vam je všeč <3
Vsi, ki imate radi Harryja Potterja, ste dobrodošli, da preberete to zgodbo.
Dogaja se v obdobju Maraudersov, okoli 1970, ko so na Bradavičarko hodili James, Sirius, Peter, Remus, Lily, Emma,...
Upam da vam bo všeč :)
JAMES
Na peron smo prišli točno petnajst minut pred odhodom vlaka. Mami mi je doma pripravljala prtljago, kot da odhajam za več let, na pa le do božičnih počitnic. Komaj sem čakal, da stečem skozi pregrado, saj sem o tem trenutku sanjal že odkar mi je oči prvič pripovedoval o svojem prvem šolskem dnevu. Končno mi je iz prtljažnika uspelo zvleči gromozanski kovček in ga naložiti na voziček.
''Si pripravljen, srček?'', me je vprašala mami in posmrknila. ''Ne morem verjeti, da te ne bom videla več mesecev.'' Oči jo je objel in jo začel tolažiti, a zmotil ju je glasni zvok motorja. Na njej sta sedeli dve postavi v dolgih, črnih plaščih neprijaznega videza.
''No, pa gremo'', se je nasmehnil oči in skupaj smo se naslonili na pregrado.
SIRIUS
''No, skoči že dol!'' je zarenčal oče. ''Zaradi tebe bom zamudil k Malfoyevim. Že tako so nekam sitni.'' Obrnil sem se stran od njega in si že stotič zaželel, da bi na peron lahko prišel sam. Zagledal sem družino, ki se je objemala ob velikanskem kovčku. Oče je spet zarentačil in me zgrabil za ovratnik.
''Ne glej tistih umazanih Potterjevih! Če ne prideš v Spolzgad, ne hodi domov, jasno?'' Ostal sem tiho, se osvobodil njegovega prijema in brez pozdrava zdrvel proti pregradi. Ustavil sem se šele na drugi strani. Pogledal sem proti prhodu nazaj na običajni peron. Oče ni prišel za mano. Še bolje. Končno svoboda! Ozrl sem se okoli sebe in zagledal majhnega fanta, ki se je tako kot jaz sam mučil s kovčkom. Odločil sem se, da bo on moj prvi prijatelj.
PETER
''Bo šlo?'' me je zaskrbljeno vprašala mama.
''Mami, saj sem že enajst!'' sem zategnil v odgovor. Vsi so bili tako zaskrbljeni zame, saj sem bil veliko manjši od svojih sovrstnikov. To sem večinoma poskusil odmisliti.
Mama me je na hitro objela in pomahala. ''No, potem pa uživaj v šoli!'', je zaklicala skozi okno in se odpeljala. Čudno, da me je sploh uspela pripeljati do perona. Vedno je bila bolj zaposlena z vsem drugim kot z mano. Tudi do sem poskusil odmisliti. Razgledal sem se okoli sebe in zagledal slavno pregrado. Močno sem se uprl ob voziček in v sekundi sem bil na drugi srani. Ker je bilo do odhoda vlaka samo še nekaj minut, sem se hitro spravil gor. No, vsaj tako hitro, kot mi je dovoljevala moja postava. Ob meni se je prikazal precej večji fant s temnimi lasmi in se mi nasmehnil: ''Ti pomagam?''
REMUS
Plašno sem izstopil iz avta in se pošasi ozrl naokoli. Ali kdo bulji vame? Je kdo že odkril moje prekletstvo? Panika me je zagrabila v nekaj sekundah in izginil sem nazaj v avto.
''Remus? Je vse v redu, ljubček?'' me je vprašala mami, oči pa me je prijel za roko.
''Vse bo v redu. Ni ti treba narediti ničesar, česar nočeš. Če si boš premislil, lahko vedno prideš domov.'' se mi je nasmehnil oči. Bil sem preveč živčen, da bi odgovoril, zato sem samo prikimal. O tem smo že veliko govorili doma. Sam sem se odločil, da ne glede na to, kar me je doletelo, nočem čepeti doma in se do konca življenja skrivati pred ljudmi. Čeprav se mi v tem trenutku to ni zdela najslabša možna ideja.
''No, če si res prepričan, potem pa je najbolje, da te čim prej spravimo na vlak!'' je rekel oči in me objel čez rame. Skupaj z mami smo vstopili na peron devet in tri četrtine.
To je to za ta del, upam da vam je všeč <3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dobra zgodba všeč mi je,da govoriš o zgodbi vsakega posebaj
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg mogla bi mene slišat kk sm bla OMG sred moje sobe k sm vidla ta naslov bahahaah
če mam pa kj rada so pa to marauderji istg
čeprov sm navajena, da je remus odraščal v sirotišnici in meu čis drugačn backstory ti pravm da sm prpravlena pozabt to haha in uživat v tej zgodbi
im telling ya im already no1 fan
mam sam eno uprašanje
a to mislš pisat po hp canonu al po kerem drugem canonu/fanonu/hc al bo to po tvojem fanonu pač da bojo backstoryji večinoma vir tvoje domišljije?
amk ja SPREMLJAM STOPOSTO
če mam pa kj rada so pa to marauderji istg
čeprov sm navajena, da je remus odraščal v sirotišnici in meu čis drugačn backstory ti pravm da sm prpravlena pozabt to haha in uživat v tej zgodbi
im telling ya im already no1 fan
mam sam eno uprašanje
a to mislš pisat po hp canonu al po kerem drugem canonu/fanonu/hc al bo to po tvojem fanonu pač da bojo backstoryji večinoma vir tvoje domišljije?
amk ja SPREMLJAM STOPOSTO
0
ahaha hvalaaa tvoja zgodba je tut tok dobra tko da m počaščena
ne kokr js vem je meu Remus starše ko so bli tko ful zaščitniški pa tko sj nevem ubistvu
pa ja ne pisem po nobenem fanfictionu sam mozn da bo podobn ker je tok tega moja domišljija pa tut ni neki baš haha
backstorije sm pa poguglala pc tko sam napises what were remus's parents like pa ti napise
ne kokr js vem je meu Remus starše ko so bli tko ful zaščitniški pa tko sj nevem ubistvu
pa ja ne pisem po nobenem fanfictionu sam mozn da bo podobn ker je tok tega moja domišljija pa tut ni neki baš haha
backstorije sm pa poguglala pc tko sam napises what were remus's parents like pa ti napise
ja vemmm sam js sm navajena od atyd drugačn backstory od remusa vem drugač da so njegovi starši obstajal lol sam u atyd je njegov oči naredu samomor, mami je pa umrla od raka or smth
spremljammmmm
pa hvala <333
spremljammmmm
pa hvala <333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
všeč mi je.:smiley::thumbsup::thumbsup::sparkles:️Zanima pa me kdo je peter
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimivo spominja me na scenarije:thumbsup:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart: likeov:joy: ne sej ne, bi ti jih pa dala tolk, če bi šlo:heart:
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart: