Naslednjega jutra, ko se je Mary zbudila se je najprej uščipnila v roko. "Prosim, naj so bile sanje." je molila. Toda niso bile. Oblekla je svoj najljubši črni top(https://images.app.goo.gl/ztpkzSg3xg6mCYGP8) in črne usnjene kavbojke(https://images.app.goo.gl/5V6cWLZxiP8mmJDy6). Na koncu se je odločila še za superge(https://images.app.goo.gl/hpF65N6r7ttyBoZo6) in spuščene lase. Na hitro je nanesla še tanek sloj ličil(https://images.app.goo.gl/idTyQMPNu93RWXhA9). Previdno je odšla po stopnicah v kuhinjo. Nihče od družine ji ni privoščil pogleda. V tišini so pozajtrkovali. Takoj ko je Mary pojedla zadnjo žlico kosmičev je vzela torbo in se odpravila v šolo. Med hojo je razmišljala o sinočjih dogodkih. Ravno takrat se je zaletela v svojo prijateljico. "Anna! Oprosti, žal mi je!" se je Mary hitela opravičevati. "V redu je Mary. Nekam zasanjana si." ji je odgovorila njejna japonska prijateljica. (Anna:https://images.app.goo.gl/zGWLevGY3kbhQLeB6) "Ja, sem. Preselili se bomo v Francijo." Anna si je z dlanmi pokrila usta. "Ne." je dahnila. V grobnj tišini sta se odpravili v razred. Zazvonilo je. Hitro sta stekli na svoja sedeža. Na srečo še pravi čas saj je takrat v razred vstopila učiteljica. Mary se je zazrla skozi okno na svoji levi ter začela sanjariti. Odmislila je vse svoje tegobe. Kar naenkrat jo je dregnil sošolec na desni. " Mary." je zašepetal. " Kaj je Andrew?" je siknila nazaj. "Zaspala si." je dejal. " Mary Watson! Andrew Campbell! Takoj pred tablo!" je tedaj zaklicala učiteljica. Mary in Andrew sta skočila na noge in se počasi odpravila do učiteljice. " Kaj je z vama?! Pouk je! Vidva pa klepetala!" ju je nastal. To ponižanje je bilo za krhko Mary preveč. Oblile so jo solze. Obrnila se je na petah ter stekla iz učilnice. Andrew je stekel za njo. Ni se zmenil za učiteljičine ukaze naj se vrne. Tedaj je za sabo zaslišal korake. Obrnil se je. Bila je Anna. "Grem jaz za njo." je izustila Maryjina prijateljica. "Ampak jaz sem se začel pogovarjati." je Andrew nasprotoval. Anna ga je prijela roki in ga nežno pogledala v oči. S tem dvem kretnjama vsakogar umiri. Tudi tokrat je delovalo. Stekla je za Mary. Našla jo je v garderobi. Stopila je do nje. Objela jo je. Mary se je obrnila. " Anna. Kako si me našla?" "Preprosto. Slišala sem hlipanje." je razložila njena prijateljica. "Domov bi rada." je Mary komaj med jokom izdavila. " Je že v redu. Povedala bom, da te je začel boleti trebuh." jo je Anna tolažila. "Bi res to naredila zame?" jo je Mary ubčudujoče pogledala. "Seveda. Vse za prijateljico." je mlada japonka pritrdila. "Hvala." je Mary hvaležno odgovorila. Vzela je torbo ter se odpravila domov. Do doma je tekla. Počutila se je lahkotno. Pred vhodnimi vrati je obstala. Ni si upala naprej. Toda zbrala je pogum in vstopila. Po tihem si je slekla jakno(https://images.app.goo.gl/6g681bHau9RfQiZcA) in obula copate(https://images.app.goo.gl/UeByUYbejrZEJjkv6). Toda na žalost, ko je zapirala vrata se je zgodil usodni trenutek. Nastal je prepih in vrata so se zaloputnila. " Mary? Si že doma?" se je iz kuhinje zaslišal mamin glas.
(Andrew:
https://images.app.goo.gl/KkrtmH8TskDSknkF7)
******************************************************
To je drugi del. Prosiva napisite kako se vam zdi.