Stekla sem iz hiše in klicala Zoomya. Nikjer ga ni bilo videti. Vsa zmedena sem tekla naokoli. Vita in Pia pa za menoj. Slišala sem kako sta klicali moje ime. Končno sta stekli do mene.
"Ta trenutek potrebujemo poiskati Zoomya!" sem vzkliknila.
"Če ne vemo kje je!" se je oglasila Pia.
"Kje je bil nazadnje?" je dodala Vita.
"Em...na sprehodu. Takrat, ko je Ela odšla ga nisem več slišala." sem povedala.
Nenadoma se spomnim.
"Takoj moramo do Elinega doma! Takoj!" sem rekla.
Stekle smo do avtobusne postaje. Šle smo v avtobus in se odpeljale do Elinega doma. Ko smo prišle ni bilo videti, da je doma.
Potrkale smo po vratih. Nobeden nam ni odprl. Še enkrat smo potrkale. Nič se ni zgodilo.
"Vrata so odprta." je zašepetala Pia.
Ritensko smo stopile v hišo. Zaslišimo glasove. Izza vogala pride Elin očka. Vprašamo ga če je slučajno Ela doma.
"Ni je." je potiho rekel.
Prikimale smo in odkorakale ven. Čudile smo se kako je ni če je pa pred 15 minutami šla na avtobus. Nenadoma zaslišim lajanje. Zoomy! Stekle smo do bližnjega travnika in vidimo kako se Ela s svojo dvojčico igra z Zoomyem. Ukradla ga je! Prikorakam do nje in se ustavim tik za petami.
"Kaj hočeš!?" me jezno vpraša.
"Takoj...mi....daj...nazaj....mojega...psa!!!!" sem vzkliknila.
"Saj ga nimam. Kaj pa govoriš?" je rekla kot, da nič ni naredila.
Pia izza Ele vidi kako njena dvojčica teče z Zoomyem proti gozdu. Porinila sem Elo, da se ji izmaknem in začele smo teči proti gozdu. Prišle smo v gozd. Nikjer ju ni bilo.
"Slučajno iščeta njega?" slišimo znani glas za nami.
Obrnemo se in vidimo njo. Začne teči in mi za njo. Vita priteče do nje in jo porine naprej.
Zoomy steče iz njenih rok naravnost k meni v naročje.
"Zoomy!!" ga močno objamem.
"Samo še enkrat si drznita to narediti če ne vaju bo dočakalo isto presenečenje!" ji je zabrusila Pia.
Dale smo si petko in lepo odcapljale iz gozda. Oddahnile smo si.
"Hvala vama!" sem se zahvalila.
"Kadar potrebuješ pomoč!" sta mi odgovorili.
"Mislim, da boš jutri komot šla v šolo glede na našo pustolovščino!" se je nasmehnila Vita.
"Hihi! Seveda!" sem rekla.
Skupaj smo šle proti našim domovom. Vesela sem, da imam prečudovite prijatelje!
---
Ojlaa!
Oprostite če je mogoče malo prekratek.
Upam, da vam je všeč!! Lajk in komentar mi veliko pomenita!
Lep torek!
Pom1