Ko je bilo konec pouka sem odšla v razred za zgodovino. Tam sem videla še nekega fanta.
"Oh, si prišla!" me je pozdravila učiteljica Drvar.
"Ja." sem odgovorila in začudeno gledala učenca.
"Torej...Maša to je Peter. Je tudi naredil odlično predstavitev. Tako, da ja. Peter to je Maša." je predstavila učiteljica.
On me je veselo pogledal. Jaz sem potrebovala še nekaj sekund, da sem ga pozdravila.
"No...torej vidva bosta se pridružila tekmovanju Zgodovininski Tehnik. Tukaj vama bom dala lista na katerem se bosta podpisala in še nekaj napisala. Seveda bosta potrebovala tudi podpis od staršev." nama je razložila učiteljica.
Vzela sva lista, pozdravila in odšla ven.
"Maša!" se je oglasil Peter.
Obrnila sem se in ga zdolgočaseno pogledala.
"Ja?" sem vprašala.
"Em...lepo bodi no." je zajecljal.
Zavila sem z očmi in odšla do avtobusne postaje. Med tem sem razmišljala zakaj mora še on biti z mano? Učiteljica je rekla, da sem jaz najmlajša junakinja zgodovine v tem stoletju. Itak, da je mogel biti še on!
Ko sem prišla do postaje sta mi začeli Vita in Pia zastavljati tisoč eni in istih vprašanj.
"Nisem edina." sem jima rekla.
"Čakaj? Kako da nisi?" sta me začudeno vprašali.
"Nek Peter, ki izgleda kot piflar je zdaj z mano." sem se namrdnila.
"Uuu! A je kjut?" je prvo ljubezensko vprašanje izgovorila Pia.
"Ne!" sem vzkliknila.
"Oooo! Nekdo ti je pa na novo všeč..." sta se smejali.
"A je bolj kjut od Maxa?" me je vprašala Vita.
"Ne pa ni!" sem zardela.
Ravno takrat je mimo prišel Peter. Vita in Pia sta ga pogledali.
"A je on?" sta me vprašali.
"eeee." sem gledala stran.
"Seveda je!"
"Živjo Maša!" me je pozdravil.
Delala sem se kot, da ga ne slišim. Takrat je prišel avtobus in šla sem mimo njega. Vita in Pia pa sta mu prikimali. Skomignil je z rameni. Vsedla sem se na sedež in avtobus je kmalu odpeljal.
"Dejnoo! Verjamem, da ti je všeč. Pa še sončen dan in bi lahko šla v park." je rekla Pia zraven mene.
"AAA! Od kdaj si ti tu?" sem se ustrašila.
"Ravno sva prišli gor." se je slišalo vzadaj Vito.
Ko sem prišla do doma sem ju pozdravila in šla sem v hišo. Zadišalo je po palačinkah.
"Ojla! Kako kaj zgodovina?" se je slišalo mami izza kuhinje.
"Sprejeta sem za junakinjo." sem odvrnila.
Nato je prišla do mene in me veselo objela.
"Bravo!!!" je vzkliknila.
Nasmehnila sem se in odkorakala gor.
"Ojla! Kako je bilo v šoli?" me je pozdravila Nika.
"Vredu!" sem zdolgočaseno odvrnila. Zleknila sem se na posteljo in videla 167 sporočil od Vite in Pie. Ni se mi dalo brati in sem samo odložila telefon. Nenadoma zaslišim zvonec in hitro stečem dol. Odprem vrata in vidim...
----
Heyoo!!
Tukaj 16. del!
Upam, da vam je bil všeč!!! Lajk in komentarček mi veliko pomeni!
Lep sončen četrtek še naprej!
Pom1