Čakaj malo...kako ve kje sem doma?!
"Živjo Maša! No, tukaj sem ti prinesel prijavnico, ker si jo pozabila na avtobusni postaji. Izvoli." mi poda mojo prijavnico Peter.
Strmim vanj kot, da bi zmrznila.
"Hvala! Lepo od tebe...em...kako ti je ime?" se vmeša zraven mami.
"Peter gospa Pustotnik." vljudno odgovori.
"Aha no Peter. Bi se pridružil palačinkam?" ga vpraša.
Mami grdo pogledam.
"No, doma imam veliko dela za šolo tako, da hvala za ponudbo!" natančno izgovori.
Medtem si mislim...zakaj bi rekel, da ima veliko za šolo če bi pa samo lahko rekel, da potrebuje iti.
"Okej. Lepo se imej!" ga mami pozdravi.
Pomaha mi in gre.
"In...kdo je ta Peter?" me vpraša.
"Je še en junak zgodovine. Z mano bo šel na tekmovanje." zavijem z očmi.
"A. Potem nisi sama." mi odgovori.
Kmalu je bilo kosilo. Še vedno sem mislila na Petra. Ko sem šla v sobo sem slišala glasova. Približala sem se oknu in zagledam...Petra? Z Elo? Začudeno gledam čez okno. Nekaj se menita.
Nenadoma Ela pogleda proti mojemu oknu. Hitro se skrijem pod okno. Sumljivo pogleda. Previdno vstanem in vidim, da odhajata. Hm...mogla bom izvedeti kaj je s tem Petrom! Zaslišim zvonenje telefona. Pogledam in kliče me Pia. Javim se.
P: Olaaa!
M: Pia! Takoj ti moram nekaj povedati!
P: Ok?
M: Ravno zdajle sem videla Elo in Petra...
P: A si ljubosumna?
M: Ne Pia nisem. Nekaj drugega je! Videla sem, da se nekaj menita. Takoj moramo izvedeti kaj to je, ker se mi prav nič ne zdi, da je Peter v resnici prijazen učenec. Nekam čudno se obnaša. Prej je prišel k meni in je izgledal zelooooo sumljivo.
P: Oki pokličem Vito!
Odložim in stečem na hodnik takrat pa ravno do mene pride mami.
"Maša oblačila boš zlikala." je rekla.
"Mami! Zdajle ni pravi trenutek za to!" se želim izmakniti njej.
"Zakaj pa? Ej! Počakaj! Za kaj se pa gre?" me sumljivo vpraša.
"Nekaj kar je nujnega!! Prosim, da grem naprej!" se končno ji izmaknem.
Objamem jo in stečem ven.
"Ampak Maša!"
Pridem, do postaje in že pritečeta Pia in Vita.
"Okej! Kje je?" me vprašata.
"Hm...za mano!" stečemo do ribnikov.
Tam nikogar ni. Počakamo in zaslišimo glasove. Tečemo proti tam, kjer izhajajo glasovi. Ko pridemo do drevesa tam vidimo Petra in Elo. Prisluškujemo.
"Ela. Zmorem sam. Samo pojdi in ju najdi!"
"Ampak! Ne morem sama! Saj me ne mara in ne vem kako prideti..."
"Vem, da zmoreš! Samo pojdi že in ji ukradi zgodovinsko predstavitev. Takoj!!!"
Takrat mi je prišlo na pamet. Vem zakaj je Peter uspešen! Ukradel je mojo predstavitev!!
Nenadoma iztopim izza drevesa. Ela se ustavi in otrpne.
"Sem vedela! Ukradeš mojo predstavitev in se delaš junaka?" jezno pogledam Petra.
"Kako pa to veš piflarka?" se je zlobno nasmehnil.
"Hah! Res ne veš? Vem kaj se dogaja s tabo! In prav vem kako boš sedel jutri pri ravnatelju!" sem mu zabrusila.
"Saj veš, da bom najboljši junak tega stoletja? Jaz bom prejel nagrado! Jaz bom največji zgodovinar!" se je začel hvaliti.
"Res? No kdo bo zdaj junak? (iz žepa povlečem kaseto z mojo predstavitvijo)."
Debelo pogleda in pregleduje svoje žepe.
"Vzela si jo!" je rekel.
"V bistvu si jo ti vzel jaz sem si samo vrnila svoje delo. No lepo se imej!" mu pozdravim in odcapljamo dalje. Začnemo se hihitati.
Evo! Delo rešeno!
"Uh...potem je najmlajši ropar tega stoletja in ne junak!" se zasmeji Vita.
"Jp!"
----
Ojlaaa!
Kako vam je všeč današnji del?
Lajkec in komentarček polepšata vikend
Mogoče pride 18. del danes če ne pa pride v ponedeljek ali pa torek. Nič ne obljubim!

Drugače pa lep petek!
Pom1