Napoči jutro.To grozno jutro v bolnici. tako imam zadosti te bolniške hrane, te svoje sobe in neke babice ki me vsako jutro pozdravlja. ona nima kratkoročnega spomina zato se mi vsako jutro predstavi. " dobro jutro! si nova? jaz sem gabriella manshion." in to mi ponavlja vsako jutro. včeraj pozno zvečer sem odšla na stranišče. moja družina, hermione, anne in piper so že odhajali domov. slišala sem zrravnico kako se pogocarja z mami. tu bom še 2 dni. no mogoče 1 dan odvisno kako bo glava. na ta pomislek hitro vstanem iz postelje. v glavi me močno zaboli. delam se kot da sem čisto vredu. iz hodnika zaslišim korake. mislim da je medicinska sestra. ona odpre vrata jaz ji pa vsa poskočna hitim razlagati kako sem jaz vredu in kako naj pokliče mojo mami da grem lahko domov. ona me posluša nato pa se nasmehne. " počakaj trenutek prosim Lia. bom klicala tvojo mami. ampak ne veseli se prehitro. še na en pregled greš in če bo doktor videl da so izvidi boljši greš domov okrevati. jasno?" mi odgovori. jaz samo še pokimam in nje že ni več.grem nazaj do postelje in vzamem telefon v roke. pogledam nanj in mi skoraj oči padejo iz jamic. 100 sporočil! waw! pogledam na imenike in vidim novo telefonsko številko. nekdo mi je pisal. hitro začnem brati. kmalu ugotovim da je mark. izvedel je za poškodbo.zanima ga kako sem. omg ravnokar mi je pisal najbolj popularen fant na šoli in ga zanima kako sem!? hitro mu natipkam nekaj sporočilc nato pa telefon pospravim. v sobo se je vrnila zdravnica. " takole smo se zmenili lia. zdajle greš lahko na pregled. pridi mudi se!" me spodbuja. hitro pograbim svojo jopico in si jo zavežem okoli pasu. skoraj sosednja ambulanta je moja. notri je sedel gospod ki mu nebi pripisala manj kot 65 let. izgledal je kot Einstein. malo me je strah saj je imel na mizi neke pripomočke. usesti sem se rabila na mizo in tam mi je pregledal glavo. slikali so mi in jo pregledali. po doooooooooolgem ugotavljanju mi je razložil: " kaže da se rana lepo celi tako da je bolje. a morala boš okrevati doma in bila odsotna od pouka če se stanje poslabša." zelo sem vesela. tako dobro je da grem dokov in še najboljše: ni pouka! juhu! amlak vse se ne bo tako dobro končalo. anne in ostalim moram razložiti laž. uh, to bo težko. medicinska sestra nato pokliče mojo mami in se z njo zmeni da me pride iskati čez pol ure. vesela odskakljam v sobo takrat pa mi uglavi nekaj močno zaboli. pokleknem na kolena in se primem za glavo. aw! probam biti čim bolj neopazna ker bi me lahko videli in ugotovili da sem ubistvu še na mestu za opazovanje. pospravim svoje stvari in se grem posloviti od gabrielle manshion ki ubisvu ni vedela kdo sem haha. mami pripelje na dvorišče bolnice. zdravnica me pospremi do dvorišča. "mami živjo! " ji vsa srečna zakličem. objamem jo in pomaham zdravnici. ko se voziva v avtu v prtljažniku opazim kletko. začudim se saj vem da ni nobena potovalna torba niti nič službenega... " mami... kaj je ta kletka v prtljažniku?" jo začudeno vprašam. " hmm... aja ta kletka no... to je a... e... aja to je nekaj max pripeljal domov." mi odgovori mami in si živčno manca roke. zelo čudno se je obnašala. verjetno sem samo zblojena iz bolnice. zavijeva v našo lepo ložarjevo in kmalu zagledam našo hišo. zelo se je razveselim. stečem v hišo objamem očija in celo maxa. "hej lia! bi šla malo v sobo?" se nerodno javi max. spačim se in ponovim. " naj grem v sobo?! zakaj?" danes je vse tako čudno. oči se nasmeji in se prime za glavo. " samo pojdi pogledati v sobo." se zasmeje mami in nese z mano kletko. ko hodim po stopnicah se mi po glavi roji polno vprašanj. zakaj? kaj naklepajo? je to potegavščina?... odprem vrata in...










HIIII! upam da vam je všeč 5. del!!!!
lysmmm:sparkling_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart:🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰🥰:wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::wink::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging:!!!