Pisalnica
*b*1. POGLAVJE: Kam gre čas?*b*, 2. del
Lotim se posode, kot da imam kakšno drugo izbiro. Počasi prekladam kozarce in krožnike in spremljam digitalno uro na pečici, da bom zagotovo isti trenutek, ko se elektrika vrne sedela pred televizijo. Ko končam s posodo, se lotim matematike. Še dobro, da kalkulator ni vezan na elektriko, ker drugače bi se mi res zmešalo. Kar naenkrat mi zazvoni telefon.
Vsa vesela, da se nekaj končno dogaja se oglasim. Na drugi strani zaslišim glas mojega brata Luka: »April! Ali se tebi mami pa oči kaj javljata? Mami je meni rekla, da me pokliče danes po službi, pa me ni, ko sem pa jaz njo klical, se mi pa ni javila.«
»Ne, meni se nihče od niju ne javi,« mu odvrnem.
»Ali potem nista doma? Ali si ti doma?«
»Ja, jaz sem doma, ampak sem sama.«
»Kje bi pa lahko bila? Ali sta kaj rekla?«
»Ne. A mogoče veš kaj narediti s tisto električno omarico? Ker je zmanjkalo elektrike.«
»Ja, pritisnit moraš en gumb.«
»Ker gumb? Ker jih je res ful mal. Ali naj vse pritisnem?«
»Ne bolj spodaj je en gumb za resetirat nekaj pomoje. Ne vem jaz, saj nism električar. Sam vem da enkat je že zmankal elektrike, tam nekje kakšen teden nazaj pa je oči rekel, da naj ga kliknem pa je potem delovalo.«
»Okej hvala. Kdaj ti prideš domov?«
»Jutri zvečer vrjetno. Če boš kaj slišala od mami ali očija jima reci, da bom potreboval prevoz od šole do doma, ker ni nobenega avtobusa tako pozno.«
»Okej, adijo!«
Odložim telefon. Kje sta moja starša? Začnem brskati po mislih. Saj bi rekla, če bi kam šla. Vstanem in grem ponovno do električne omarice. Luka ne zna razlagati. Kako naj vem kateri gumb je za resetirat? Ozrem se k spodnji vrstici gumbov. Na koncu je en velik črn gumb. Ta mora biti pravi. Kliknem ga ter se sprehodim do televizije in jo prižgem. Ne, še vedno ni elektrike. Vrnem se k omarici in poskusim z drugim, rdečim gumbom. Ne deluje, zato ponovno pokličem Luka. Super, ne javi se mi. Pa še baterije mi bo kmalu zmanjkalo – še bolje. Spet poskusim na linijo dobiti mami, nato očija, Luka ter Luno. Nič. Za božjo voljo, živimo v 21. stoletju, kdo ne spremlja telefona? Nejevoljna se spet usedem za mizo in nadaljujem z delom. Zunaj se že začenja temniti, elektrike ni in moj telefon je že skoraj mrtev. In po vrhu vsega tega imam slab občutek glede staršev. Nekaj ni prav. Zagotovo ni vse to samo naključje. Ali pač? Hočem pogledati na uro, ampak je moj telefon obupal sam nad sabo. Mogoče bi morala tudi jaz.
Takrat me pa prešine butasta ideja. Verjetno niso čisto vsi izginili? Mislim, jaz sem še vedno tu? Mogoče pa so moji sosedje doma? Oblečem se v svoj puhast pulover in zapustim hišo. Na svoje sosede nisem zelo čustveno navezana. V naši ulici je šest hiš. Vprašanje je, katero od teh hiš najmanj sovražim? Če zdajle vstopim v eno od hiš in notri vidim moje starše kako se pogovarjajo in pijejo kavico, prisežem da se mi bo zmešalo. Potrkam na vrata sosedov, ki živijo čez cesto. Če to sploh je cesta, bolj pot, ki je ravno prav velika da se po njej pelje avto. Odpre mi oseba, za katero sem tako zelo vesela da ni izginila. »Živjo Ema,« ji rečem z najbolj lažnim nasmehom, ki ga premorem. Zakaj sem morala iti do njihove hiše.
»April.« mi nejeverno odgovori. Tudi ona me več kot očitno ni vesela: »Kaj hočeš?«
»Okej, vem da me ne maraš, ampak lahko bi se vsaj potrudila biti prijazna?«
»Obnašala se bom tako, kot se bom hotela in ti mi tega ne moreš preprečiti. *i*Kaj hočeš*i*?«
»Ali si sama doma?«
»Zakaj te to zanima?«
»Zato. A si?«
»Ne.«
»Kdo je pa še doma?«
»To se te pa niti malo ne tiče. Glej zelo sem vesela tvojega obiska… komu lažem, niti malo ga nisem vesela. Adijo.«
»Čakaj! Ali vam deluje elektrika?«
»Ne. Vam?«
»Ne, nam tudi ne. A lahko pridem malo notri?«
»Ali si pozabila ključ za vrata in si obtičala zunaj?«
»Kaj? Ne nisem, veš kaj pozabi.«
»Lepo. No, upam da zmrzneš med tem, ko udiraš v lastno hišo.«
Zapre vrata. »Prasica,« rečem v upanju da me je slišala. Malo me je minilo, da bi iskala pomoč pri sosedih. Nadaljujem pri hiši na desni. Tukaj živi nek starček, dvomim da mi bo sploh odprl. Mogoče je celo mrtev, pa so nas pozabili obvestiti. Potrkam in čakam. Res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede. Obupam. Stopim nazaj na našo stran ceste in potrkam pri hiši, ki stoji levo od naše. Tukaj živi mlada družina, ki se je ravno vselila. Odpre mi ženska stara okoli trideset let. Zagotovo sem jo vsaj enkrat že videla.
»Dober dan. Jaz sm April, ne vem, če smo se že spoznali? Zraven vas živim, v tisti hiši,« pokažem na našo hišo.
»Ojla. Jaz sem Andreja. Kaj želiš?«
»Samo zanima me, če pri vas deluje elektrika? Pri nas se je nekaj pokvarilo in ne deluje.«
»Ne, pri nas tudi ne deluje. Malo sem klicala na okoli, izgleda da je po celem mestu ni. Verjetno je bil kakšen izpad v tovarni, zagotovo ni nič posebnega.«
»Ja, prav imate. Ne vem zakaj sploh sprašujem.«
»Saj je v redu. Želiš vstopiti?«
»Ne, hvala,« odvrnem. Kaj je bilo narobe z mano, da sem šla trkati naokoli. Preveč filmov sem pogledala in zdaj mislim, da najmanjši izpad pomeni konec sveta. Mogoče pa ne delujejo semaforji, ali pa kaj takega in zato mojih staršev ni doma. Ali pa je v neki elektrarni zagorelo in je zaprta cesta. To bi pojasnilo tudi izpad elektrike. Samo zakaj sta potem mami in oči pozabila da obstaja ta napravica, ki se ji reče telefon?!
»Potem pa lepo se imej!« Pogledam sosedo – Andrejo. Pozabila sem da je tam.
»Ja, adijo!«
Zapre vrata, jaz pa se počasi odpravim nazaj proti domu. Zdaj je že skoraj čista tema. Odprem vrata in se sezujem. Sesedem se na kavč in začnem razmišljati o hrani. Danes poleg tople šolske malice nisem jedla še nobene prave hrane. Odprem hladilnik. V njem ni nič okusnega, tudi tisto kar bi lahko bilo, je zdaj že zagotovo pokvarjeno, zato ga nazaj zaprem. Iz omare vzamem napol trd kruh in čokoladni namaz. Svet je veliko lepši, ko lahko ješ nekaj čokoladnega. Naenkrat pa zaslišim brnenje elektrike. Mar to pomeni, da je nazaj? Kliknem na stikalo za luč in ta se prižge. Nasmehnem se. Končno. S hrano v rokah se vržem na kavč in prižgem televizijo, ki na moje največje veselje deluje čisto lepo in prav. Vstanem in sežem k telefonu ter ga dam polnit.
Pogledam proti televiziji in se že usmerim k mojem programu, ko me nekaj prešine. Novice. Zagotovo bodo povedali kaj je s tem izpadom? Preklopim na prvi program. Ura je skoraj sedem, to pomeni da se bodo večerne novice kmalu začele. Med tem ko čakam pogledam na telefon. En neodgovorjeni klic.
***
evo toj to
opozarjam vs da preklopte na moje normalno pisanje zdj hahah
še kr nč zabavnga a ne?
a vs kj zanima ka se dogaja? vrjetn boste zvedl v naslednjem delu ampk nč ne oblubm
ponovno bom vesela vseh kritik, pohval in lajkov; hvala vsem k ste prebral prejšni del <333 pa usem k ste se ukvarjal z mojimi vejicami xD
aja pa če opazte kšno slovnično napako mi tud povejte, 100% kšna vejca manka (ne boste vrjel hahah)
pa nevem kk to zgleda k delam ful kratke povedi, namest več stavkov v eni povedi ampk mi je tko laži ig. povjte kk se vm zdi?
a je preveč dialogov?
Lotim se posode, kot da imam kakšno drugo izbiro. Počasi prekladam kozarce in krožnike in spremljam digitalno uro na pečici, da bom zagotovo isti trenutek, ko se elektrika vrne sedela pred televizijo. Ko končam s posodo, se lotim matematike. Še dobro, da kalkulator ni vezan na elektriko, ker drugače bi se mi res zmešalo. Kar naenkrat mi zazvoni telefon.
Vsa vesela, da se nekaj končno dogaja se oglasim. Na drugi strani zaslišim glas mojega brata Luka: »April! Ali se tebi mami pa oči kaj javljata? Mami je meni rekla, da me pokliče danes po službi, pa me ni, ko sem pa jaz njo klical, se mi pa ni javila.«
»Ne, meni se nihče od niju ne javi,« mu odvrnem.
»Ali potem nista doma? Ali si ti doma?«
»Ja, jaz sem doma, ampak sem sama.«
»Kje bi pa lahko bila? Ali sta kaj rekla?«
»Ne. A mogoče veš kaj narediti s tisto električno omarico? Ker je zmanjkalo elektrike.«
»Ja, pritisnit moraš en gumb.«
»Ker gumb? Ker jih je res ful mal. Ali naj vse pritisnem?«
»Ne bolj spodaj je en gumb za resetirat nekaj pomoje. Ne vem jaz, saj nism električar. Sam vem da enkat je že zmankal elektrike, tam nekje kakšen teden nazaj pa je oči rekel, da naj ga kliknem pa je potem delovalo.«
»Okej hvala. Kdaj ti prideš domov?«
»Jutri zvečer vrjetno. Če boš kaj slišala od mami ali očija jima reci, da bom potreboval prevoz od šole do doma, ker ni nobenega avtobusa tako pozno.«
»Okej, adijo!«
Odložim telefon. Kje sta moja starša? Začnem brskati po mislih. Saj bi rekla, če bi kam šla. Vstanem in grem ponovno do električne omarice. Luka ne zna razlagati. Kako naj vem kateri gumb je za resetirat? Ozrem se k spodnji vrstici gumbov. Na koncu je en velik črn gumb. Ta mora biti pravi. Kliknem ga ter se sprehodim do televizije in jo prižgem. Ne, še vedno ni elektrike. Vrnem se k omarici in poskusim z drugim, rdečim gumbom. Ne deluje, zato ponovno pokličem Luka. Super, ne javi se mi. Pa še baterije mi bo kmalu zmanjkalo – še bolje. Spet poskusim na linijo dobiti mami, nato očija, Luka ter Luno. Nič. Za božjo voljo, živimo v 21. stoletju, kdo ne spremlja telefona? Nejevoljna se spet usedem za mizo in nadaljujem z delom. Zunaj se že začenja temniti, elektrike ni in moj telefon je že skoraj mrtev. In po vrhu vsega tega imam slab občutek glede staršev. Nekaj ni prav. Zagotovo ni vse to samo naključje. Ali pač? Hočem pogledati na uro, ampak je moj telefon obupal sam nad sabo. Mogoče bi morala tudi jaz.
Takrat me pa prešine butasta ideja. Verjetno niso čisto vsi izginili? Mislim, jaz sem še vedno tu? Mogoče pa so moji sosedje doma? Oblečem se v svoj puhast pulover in zapustim hišo. Na svoje sosede nisem zelo čustveno navezana. V naši ulici je šest hiš. Vprašanje je, katero od teh hiš najmanj sovražim? Če zdajle vstopim v eno od hiš in notri vidim moje starše kako se pogovarjajo in pijejo kavico, prisežem da se mi bo zmešalo. Potrkam na vrata sosedov, ki živijo čez cesto. Če to sploh je cesta, bolj pot, ki je ravno prav velika da se po njej pelje avto. Odpre mi oseba, za katero sem tako zelo vesela da ni izginila. »Živjo Ema,« ji rečem z najbolj lažnim nasmehom, ki ga premorem. Zakaj sem morala iti do njihove hiše.
»April.« mi nejeverno odgovori. Tudi ona me več kot očitno ni vesela: »Kaj hočeš?«
»Okej, vem da me ne maraš, ampak lahko bi se vsaj potrudila biti prijazna?«
»Obnašala se bom tako, kot se bom hotela in ti mi tega ne moreš preprečiti. *i*Kaj hočeš*i*?«
»Ali si sama doma?«
»Zakaj te to zanima?«
»Zato. A si?«
»Ne.«
»Kdo je pa še doma?«
»To se te pa niti malo ne tiče. Glej zelo sem vesela tvojega obiska… komu lažem, niti malo ga nisem vesela. Adijo.«
»Čakaj! Ali vam deluje elektrika?«
»Ne. Vam?«
»Ne, nam tudi ne. A lahko pridem malo notri?«
»Ali si pozabila ključ za vrata in si obtičala zunaj?«
»Kaj? Ne nisem, veš kaj pozabi.«
»Lepo. No, upam da zmrzneš med tem, ko udiraš v lastno hišo.«
Zapre vrata. »Prasica,« rečem v upanju da me je slišala. Malo me je minilo, da bi iskala pomoč pri sosedih. Nadaljujem pri hiši na desni. Tukaj živi nek starček, dvomim da mi bo sploh odprl. Mogoče je celo mrtev, pa so nas pozabili obvestiti. Potrkam in čakam. Res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede. Obupam. Stopim nazaj na našo stran ceste in potrkam pri hiši, ki stoji levo od naše. Tukaj živi mlada družina, ki se je ravno vselila. Odpre mi ženska stara okoli trideset let. Zagotovo sem jo vsaj enkrat že videla.
»Dober dan. Jaz sm April, ne vem, če smo se že spoznali? Zraven vas živim, v tisti hiši,« pokažem na našo hišo.
»Ojla. Jaz sem Andreja. Kaj želiš?«
»Samo zanima me, če pri vas deluje elektrika? Pri nas se je nekaj pokvarilo in ne deluje.«
»Ne, pri nas tudi ne deluje. Malo sem klicala na okoli, izgleda da je po celem mestu ni. Verjetno je bil kakšen izpad v tovarni, zagotovo ni nič posebnega.«
»Ja, prav imate. Ne vem zakaj sploh sprašujem.«
»Saj je v redu. Želiš vstopiti?«
»Ne, hvala,« odvrnem. Kaj je bilo narobe z mano, da sem šla trkati naokoli. Preveč filmov sem pogledala in zdaj mislim, da najmanjši izpad pomeni konec sveta. Mogoče pa ne delujejo semaforji, ali pa kaj takega in zato mojih staršev ni doma. Ali pa je v neki elektrarni zagorelo in je zaprta cesta. To bi pojasnilo tudi izpad elektrike. Samo zakaj sta potem mami in oči pozabila da obstaja ta napravica, ki se ji reče telefon?!
»Potem pa lepo se imej!« Pogledam sosedo – Andrejo. Pozabila sem da je tam.
»Ja, adijo!«
Zapre vrata, jaz pa se počasi odpravim nazaj proti domu. Zdaj je že skoraj čista tema. Odprem vrata in se sezujem. Sesedem se na kavč in začnem razmišljati o hrani. Danes poleg tople šolske malice nisem jedla še nobene prave hrane. Odprem hladilnik. V njem ni nič okusnega, tudi tisto kar bi lahko bilo, je zdaj že zagotovo pokvarjeno, zato ga nazaj zaprem. Iz omare vzamem napol trd kruh in čokoladni namaz. Svet je veliko lepši, ko lahko ješ nekaj čokoladnega. Naenkrat pa zaslišim brnenje elektrike. Mar to pomeni, da je nazaj? Kliknem na stikalo za luč in ta se prižge. Nasmehnem se. Končno. S hrano v rokah se vržem na kavč in prižgem televizijo, ki na moje največje veselje deluje čisto lepo in prav. Vstanem in sežem k telefonu ter ga dam polnit.
Pogledam proti televiziji in se že usmerim k mojem programu, ko me nekaj prešine. Novice. Zagotovo bodo povedali kaj je s tem izpadom? Preklopim na prvi program. Ura je skoraj sedem, to pomeni da se bodo večerne novice kmalu začele. Med tem ko čakam pogledam na telefon. En neodgovorjeni klic.
***
evo toj to
opozarjam vs da preklopte na moje normalno pisanje zdj hahah
še kr nč zabavnga a ne?
a vs kj zanima ka se dogaja? vrjetn boste zvedl v naslednjem delu ampk nč ne oblubm
ponovno bom vesela vseh kritik, pohval in lajkov; hvala vsem k ste prebral prejšni del <333 pa usem k ste se ukvarjal z mojimi vejicami xD
aja pa če opazte kšno slovnično napako mi tud povejte, 100% kšna vejca manka (ne boste vrjel hahah)
pa nevem kk to zgleda k delam ful kratke povedi, namest več stavkov v eni povedi ampk mi je tko laži ig. povjte kk se vm zdi?
a je preveč dialogov?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ooooo, ne morem verjeti, da sem ugotovila, da je to objavljeno tako kmalu po tem, ko je bilo objavljeno:sweat_smile::heart_eyes:.
Še en super napisan del, res. Pa to, da se nena nič takega dogaja, meni sploh ni dolgočasno! Ti ful zanimivo to vse opisuješ.
Zdaj je pa že preklapljanje med knjižno pa neknjižno slovenščino v zgodbi :joy: sej je okej, pa paše zraven, samo malo te zmede taka sprememba:joy:.
April je kul. Njene misli so kul, pa kot oseba mi ful zanimivo deluje. Pa čeprav se strinjam, kak lahko če imajo ljudje telefone, se ne oglasijo, ko jih tolikokrat kliče, sem jaz tudi taka:joy::sweat_smile::sweat_smile: če bi bila jaz ena od totih ljudi, ko jih April kliče, ji verjetno se ne bi javila, ker sploh ne bi opazila da me je klicala, ker imam telefon na tiho vedno:sweat_smile::sweat_smile:
Zanimive sosede ima:sweat_smile: wow, keri pogovor imata April in Ema (pa zanimiva izbira imena:joy: sej vem, da verjetno nisi tak razmišljala, ampak meni je to takoj padlo v oči:joy::joy:), tak real, pa všeč mi je, da se nista pretvarjali, pač "No upam da zmrzneš med tem ko udiraš v lastno hišo.« toti line mi je iz nekega razloga ful všeč:joy:.
Jaz ti nebom govorila o slovničnih napakah, ker ji tak nisem opazila, pa verjetno ti bodo drugi lahko to boljše popravili, npr tisti, ko si ti že na prejšnjem delu.
Ti res ful dobro pišeš. Ful mi je všeč ta zgodba in komaj čakam na naslednji del. (oh, zdaj sem ugotovila, da naslednji teden, bom verjetno videla komaj naslednji dan, ker gremo v soboto na Dunaj na comic con, in ne bom imela časa, da gledam po Pilu🥲)
Lepo se imej:heartbeat::heartbeat::heartbeat:
Še en super napisan del, res. Pa to, da se nena nič takega dogaja, meni sploh ni dolgočasno! Ti ful zanimivo to vse opisuješ.
Zdaj je pa že preklapljanje med knjižno pa neknjižno slovenščino v zgodbi :joy: sej je okej, pa paše zraven, samo malo te zmede taka sprememba:joy:.
April je kul. Njene misli so kul, pa kot oseba mi ful zanimivo deluje. Pa čeprav se strinjam, kak lahko če imajo ljudje telefone, se ne oglasijo, ko jih tolikokrat kliče, sem jaz tudi taka:joy::sweat_smile::sweat_smile: če bi bila jaz ena od totih ljudi, ko jih April kliče, ji verjetno se ne bi javila, ker sploh ne bi opazila da me je klicala, ker imam telefon na tiho vedno:sweat_smile::sweat_smile:
Zanimive sosede ima:sweat_smile: wow, keri pogovor imata April in Ema (pa zanimiva izbira imena:joy: sej vem, da verjetno nisi tak razmišljala, ampak meni je to takoj padlo v oči:joy::joy:), tak real, pa všeč mi je, da se nista pretvarjali, pač "No upam da zmrzneš med tem ko udiraš v lastno hišo.« toti line mi je iz nekega razloga ful všeč:joy:.
Jaz ti nebom govorila o slovničnih napakah, ker ji tak nisem opazila, pa verjetno ti bodo drugi lahko to boljše popravili, npr tisti, ko si ti že na prejšnjem delu.
Ti res ful dobro pišeš. Ful mi je všeč ta zgodba in komaj čakam na naslednji del. (oh, zdaj sem ugotovila, da naslednji teden, bom verjetno videla komaj naslednji dan, ker gremo v soboto na Dunaj na comic con, in ne bom imela časa, da gledam po Pilu🥲)
Lepo se imej:heartbeat::heartbeat::heartbeat:
2
Pa prvi komentar in prvi like sem imela🥰😂 aja, pa čestitam, da si postala moderatorka, ful nice, sicer še vedno nevem točno kaj to pomeni, ampak ful kul, da si ti zdaj to🤎🧡
ahahahh hvala
ja sj če si ti ona Luna k jo April kliče se ji je pa že mau meša hahahha (hecam, vem da ti ni ime luna) ajhahah js sploh nism pomisnla js sm dala sam random ime kok sm zabita 😂😂 a hočš da spremenim?? fak res sploh pomisnla nism loll
ja uni line je tud men svetovn hahaha
hvala tiiiii za komentar <3333
😘😘😘
ja sj če si ti ona Luna k jo April kliče se ji je pa že mau meša hahahha (hecam, vem da ti ni ime luna) ajhahah js sploh nism pomisnla js sm dala sam random ime kok sm zabita 😂😂 a hočš da spremenim?? fak res sploh pomisnla nism loll
ja uni line je tud men svetovn hahaha
hvala tiiiii za komentar <3333
😘😘😘
Ne, sej ni nič, itak da ne rabiš spremeniti, pa da si samo dala random ime🩵 sem honored da je notri, čeprav oseba ni vredu in nisi sploh razmišljala o tem😂
Nizakaj, komaj čakam, da bom lahko prebrala naslednji del in še več komentirala kako je ta zgodba super
Nizakaj, komaj čakam, da bom lahko prebrala naslednji del in še več komentirala kako je ta zgodba super
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
3min, čeprav se mi je komentar zbrisal in ga že drugič pišem. (Objavljen bo po pribl. 35minutah od takrat, ko si objavila...)
Haha, če začnem kar na začetku - sploh ni manjkalo toliko vejic, kot nazadnje. Me veseli. ;)
Zgodba je top in zdaj je že mene mal strah kaj se je zgodilo z April-inimi starši... To je scary, ampak zanimivo toliko, da pač se ne morem odlepit od zgodbe. xD Ubistvu mislim, da kratki in jedrnati stavki niso nič slabega pri tvoji zgodbi, ker jo to naredi še bolj grozljivo. Povezovanje me navdušuje in odlično je napisano. Sicer bom vseeno namenila en odstavek kritiki, ampak res je perfect zgodba.
...rekla če bi... - vejica ;)
Namesto 'rabi' bi bilo bolje napisat 'mora', ker 'rabi' ni glih... sej veš. Čist slovnično.
*i*"Obnašala, se bom tko kt se bom hotla in ti mi tega ne morš preprečt..."*i* - za 'obnašala' ni vejice, za 'tko' pa je, ker 'kt' pomeni 'kot' in pred 'kot' je vejica.
*i*...Svet je zelo lepši...*i* - Mogoče bi lahko izpustila 'zelo, :sweat_smile: ali pa ga nadomestila z 'veliko'.
*i*Vstanem in sežem k telefonu in ga dam polnit.*i* - Lahko bi namesto enega izmed in-ov uporabila kateri drug veznik, da se ne ponavlja preveč.
Mislim, da je to vse. Upam, da res ne zameriš, ker pač se tolk zapičim v tvoj pravopis in slovnico, ampak menim, da taka mega zgodba potrebuje tudi slovnično pravilnost, ki jo v večini že ima, kar pa manjka pa se ti trudim pomagat izboljšat.
Drugač pa - uf, tale Ema je pa precej neprijazna. Mislim, kaj je to? Tako se pa res ne obnaša do sosede. Andreja je vsaj prijazna.
Glede na to, da veliko opisuješ Aprilino razmišljanje, (ki mi je mimogrede ekstra všeč) bi rekla, da dialogov ni preveč. Pač ravno pravo razmerje imaš, tako da je ok.
Lepo se imej
Sophie Donna
Haha, če začnem kar na začetku - sploh ni manjkalo toliko vejic, kot nazadnje. Me veseli. ;)
Zgodba je top in zdaj je že mene mal strah kaj se je zgodilo z April-inimi starši... To je scary, ampak zanimivo toliko, da pač se ne morem odlepit od zgodbe. xD Ubistvu mislim, da kratki in jedrnati stavki niso nič slabega pri tvoji zgodbi, ker jo to naredi še bolj grozljivo. Povezovanje me navdušuje in odlično je napisano. Sicer bom vseeno namenila en odstavek kritiki, ampak res je perfect zgodba.
...rekla če bi... - vejica ;)
Namesto 'rabi' bi bilo bolje napisat 'mora', ker 'rabi' ni glih... sej veš. Čist slovnično.
*i*"Obnašala, se bom tko kt se bom hotla in ti mi tega ne morš preprečt..."*i* - za 'obnašala' ni vejice, za 'tko' pa je, ker 'kt' pomeni 'kot' in pred 'kot' je vejica.
*i*...Svet je zelo lepši...*i* - Mogoče bi lahko izpustila 'zelo, :sweat_smile: ali pa ga nadomestila z 'veliko'.
*i*Vstanem in sežem k telefonu in ga dam polnit.*i* - Lahko bi namesto enega izmed in-ov uporabila kateri drug veznik, da se ne ponavlja preveč.
Mislim, da je to vse. Upam, da res ne zameriš, ker pač se tolk zapičim v tvoj pravopis in slovnico, ampak menim, da taka mega zgodba potrebuje tudi slovnično pravilnost, ki jo v večini že ima, kar pa manjka pa se ti trudim pomagat izboljšat.
Drugač pa - uf, tale Ema je pa precej neprijazna. Mislim, kaj je to? Tako se pa res ne obnaša do sosede. Andreja je vsaj prijazna.
Glede na to, da veliko opisuješ Aprilino razmišljanje, (ki mi je mimogrede ekstra všeč) bi rekla, da dialogov ni preveč. Pač ravno pravo razmerje imaš, tako da je ok.
Lepo se imej
Sophie Donna
1
o fakk taki super komentar s toliko truda se ti je izbrisal 😧
ja vejice sm šla stokrat gledat prsežm in očitno se je zdj zgodil da sm napisala tud kšno preveč hahahah
hvala <3
ok, ja kr pr dolgih stavkih mam spet probleme z vejicami k če so tko tri besede u stavku je nemogoče da bo umes vejica haha
pa hvala ti tud za use popravke <33 lovam te k si uzameš tok časa :) <3
ja sj je April rekla da ma retardirane sosede hahaha
ok super, možnmo da bo v naslednjih delov še več dialogov, razloga pa ne povem haha ker bi pol preveč spoilala ka se zgodi hahah
ful ti hvalaaaaaaaaa <33333
lepo se mej :)
ja vejice sm šla stokrat gledat prsežm in očitno se je zdj zgodil da sm napisala tud kšno preveč hahahah
hvala <3
ok, ja kr pr dolgih stavkih mam spet probleme z vejicami k če so tko tri besede u stavku je nemogoče da bo umes vejica haha
pa hvala ti tud za use popravke <33 lovam te k si uzameš tok časa :) <3
ja sj je April rekla da ma retardirane sosede hahaha
ok super, možnmo da bo v naslednjih delov še več dialogov, razloga pa ne povem haha ker bi pol preveč spoilala ka se zgodi hahah
ful ti hvalaaaaaaaaa <33333
lepo se mej :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
agggh, napisala sem 10cm dolg odgovor pol sem pa telegon ugasnila in ja... zdej bo mal krajši, ker se mi ne da še enkrat vsega pisat
No pa gremo od začetka
OMB
ta zgodba je FANTASTIČNA sploh ne morm vrjet (ne sej loh). Ti bi mogla prov knigo napisat pol bi pa dobila vse možne nagrade.
Ful dobr vse opisuješ in se poglobiš tud v čist nepomembne stvari. Fulll mi je ušeč, da se dogodki ne odvijajo prehitro pač WOW:flushed:
sploh nevem kako naj še bl pohvalm zgodbo.
Aja glede vejc... no sej veš xD
ti ne veš kok sem se ob tem smejat začela: "Res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede." pač bahahahahaha :joy::joy:
pa plis obveščej me, ker mi tist zvonček 1tedn zamuja.
Kim:kissing_heart:
No pa gremo od začetka
OMB
ta zgodba je FANTASTIČNA sploh ne morm vrjet (ne sej loh). Ti bi mogla prov knigo napisat pol bi pa dobila vse možne nagrade.
Ful dobr vse opisuješ in se poglobiš tud v čist nepomembne stvari. Fulll mi je ušeč, da se dogodki ne odvijajo prehitro pač WOW:flushed:
sploh nevem kako naj še bl pohvalm zgodbo.
Aja glede vejc... no sej veš xD
ti ne veš kok sem se ob tem smejat začela: "Res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede." pač bahahahahaha :joy::joy:
pa plis obveščej me, ker mi tist zvonček 1tedn zamuja.
Kim:kissing_heart:
1
o fakkkk to se men čis prevečkrat zgodi pa vedn lih takrt k pišem dolge odgovore helppp
hvalaaaaaa za use pohvale <333333
pa ja vem vejice lol haha
pa "res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede" je tk večina pilovcev izpostavila lol sploh nevem zaka vm je tok ušeč lol
okkk te obveščam <3
hvalaaaaaa za use pohvale <333333
pa ja vem vejice lol haha
pa "res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede" je tk večina pilovcev izpostavila lol sploh nevem zaka vm je tok ušeč lol
okkk te obveščam <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Morem reči, da je zgodba dobra!
Pač, če bi bla to knjiga bi jo pomoje že odložla in vrnala nazaj, ampak to mi, da ravno prav motivacije, da je 1x tedensko. Ni preveč ni premalo. Prav paše mi, da se nea dogaja velik, ker se mi zdi, da lepo pustiš nam bralcem, da si ustvarimo svoje mnenje kaj se bo zgodilo in potem ti razkriješ resnico.
Res js ti nea bom tu zaj o slovničnih napakah, ker sem se tak zatopila v zgodbo in samo dogajanje, da nisem čisto nič opazila. Poleg tega pa sem glih take volje, ko April - zdolgočasene.
Čeprav nisi tega povedala se prav čuti tisti filing. Depressed.
Pa daj no to pa čista resnica, kak se lahka ne javiš, če pa maš telefon zraven. Morem reč, da sva si z April zelo podobni.
Njeni sosedi so res... Nea bom kaki. Ko js bi tut mogla pomoje dobit nagrado za najbolj retardirane sosede.
Super zgodba, definitivno preberem nasledni del.
(oprosti ko nisem pisala knjižno, res se mi nea, da, ko sem cel dan delala seminarsko zaj pa še to, ne hvala)
-Zoey✿
Morem reči, da je zgodba dobra!
Pač, če bi bla to knjiga bi jo pomoje že odložla in vrnala nazaj, ampak to mi, da ravno prav motivacije, da je 1x tedensko. Ni preveč ni premalo. Prav paše mi, da se nea dogaja velik, ker se mi zdi, da lepo pustiš nam bralcem, da si ustvarimo svoje mnenje kaj se bo zgodilo in potem ti razkriješ resnico.
Res js ti nea bom tu zaj o slovničnih napakah, ker sem se tak zatopila v zgodbo in samo dogajanje, da nisem čisto nič opazila. Poleg tega pa sem glih take volje, ko April - zdolgočasene.
Čeprav nisi tega povedala se prav čuti tisti filing. Depressed.
Pa daj no to pa čista resnica, kak se lahka ne javiš, če pa maš telefon zraven. Morem reč, da sva si z April zelo podobni.
Njeni sosedi so res... Nea bom kaki. Ko js bi tut mogla pomoje dobit nagrado za najbolj retardirane sosede.
Super zgodba, definitivno preberem nasledni del.
(oprosti ko nisem pisala knjižno, res se mi nea, da, ko sem cel dan delala seminarsko zaj pa še to, ne hvala)
-Zoey✿
3
hvala za komentar <33
ja sj komu se pa da pisst knižno js se prov lepo mučn da spravm tole zgodbo iz sebe čim bl knižno hahaha
ja sj komu se pa da pisst knižno js se prov lepo mučn da spravm tole zgodbo iz sebe čim bl knižno hahaha
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobrrr
hahaha nagrada za najbl retardirane sosedeee xD
lol drgac april je supr(aja, a se izgovarja po slo, april, al po ang, ejpril(ejpril hahah)) haahha neeee ko se ti ne oglasajoo in jih tko stokrt klices in pol neves a si ti prsmojen al ki -_-
haha luka :)
upam da zmrznes lol queen ema hehe
also js nism vidla nobenih napak
ah imagine d bi ji crknu fon in bi jo starsa pol nazaj klicala:skull:
ok kdo. jo. je. klicou??? poveeejjj
ne ubistvu ne povedat, bom se en tedn rajs pocakala (upam da je mama/tata k cene bom freaked out ceprau mam filing d nista onadva) (also kaj je bli z njenimi starsi?a sta ok? a sta ziva? a sta talca??)
nooo prfekt<33
hahaha nagrada za najbl retardirane sosedeee xD
lol drgac april je supr(aja, a se izgovarja po slo, april, al po ang, ejpril(ejpril hahah)) haahha neeee ko se ti ne oglasajoo in jih tko stokrt klices in pol neves a si ti prsmojen al ki -_-
haha luka :)
upam da zmrznes lol queen ema hehe
also js nism vidla nobenih napak
ah imagine d bi ji crknu fon in bi jo starsa pol nazaj klicala:skull:
ok kdo. jo. je. klicou??? poveeejjj
ne ubistvu ne povedat, bom se en tedn rajs pocakala (upam da je mama/tata k cene bom freaked out ceprau mam filing d nista onadva) (also kaj je bli z njenimi starsi?a sta ok? a sta ziva? a sta talca??)
nooo prfekt<33
2
.png "Druščina 5")
haha
izgovori se slo april tko kt mesec, če bom pa kdaj prevajala zgodbo u angleščino (če jo končam) bo pa ejpril hahah
ja luka haha :) (nevem ka nj komentiram hahah ampk sam obožuzjm kk si napisala sam haha luka pa smajli hahah)
ja napake me je že sophie opozorila pa sm jih že popravla hahah
kdo jo je klicou pa zveš u naslednem delu xx
pa glede njenih staršev bom tud kr tiho, da ne bom spoilala hahah, se bo use hmau že razvedelo (v naslednjih delih)
hvalaaaaa <333 (za pohvale in komentar na splošno :))
izgovori se slo april tko kt mesec, če bom pa kdaj prevajala zgodbo u angleščino (če jo končam) bo pa ejpril hahah
ja luka haha :) (nevem ka nj komentiram hahah ampk sam obožuzjm kk si napisala sam haha luka pa smajli hahah)
ja napake me je že sophie opozorila pa sm jih že popravla hahah
kdo jo je klicou pa zveš u naslednem delu xx
pa glede njenih staršev bom tud kr tiho, da ne bom spoilala hahah, se bo use hmau že razvedelo (v naslednjih delih)
hvalaaaaa <333 (za pohvale in komentar na splošno :))
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vsi majo take dplge odgovore jaz pa niti ne ker bi to rada samo povedala super zgodba like:heart:
1
.jpg "Dekle we can do this")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dej bolj pogosto objavli ygodbe kr je tezk brez njih
rpedstavkli si da je bil un emoji ko se joka na koncu kr neznam dat emojia na rac.
rpedstavkli si da je bil un emoji ko se joka na koncu kr neznam dat emojia na rac.
1
ahahah če bom bl pogosto objaulala se bo pol umes sam ustavl in bote rabl nou del čakat tk en mesc da ga tk napišm
lr v wordu pišm in je res da mam napisanih že šest delov ampk med tem ko tedn teče ceu tedn pišem nov del, al pa clo dva
in pol k mam tko razporejen je lih prov da napišm tko da redno objaulam
ta moj komentar sploh ne makea any sense kr neki sm napoisala wtf ampk sj vrjetn štekaš hahah
evo emoji zate: 😭
hvala za komentar, pa da maš tuk rada mojo zgodbo haha <3
lr v wordu pišm in je res da mam napisanih že šest delov ampk med tem ko tedn teče ceu tedn pišem nov del, al pa clo dva
in pol k mam tko razporejen je lih prov da napišm tko da redno objaulam
ta moj komentar sploh ne makea any sense kr neki sm napoisala wtf ampk sj vrjetn štekaš hahah
evo emoji zate: 😭
hvala za komentar, pa da maš tuk rada mojo zgodbo haha <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg girl jaz sem se začela hihitat ob "Res potrebujem nagrado za najbolj retardirane sosede." Ful mi je vseč ta grozljivost zgodbe, pol pa od nikoder humor. Anyways, glede Aprilinih staršev, upam da nista postala zombija al pa kaj takega. Verjetno bodo večerna poročila razkrila kar se dogaja. Pa mal me je presenetl k so se vsi pogovarjal tak neknjižno slovensk.
2
bomo vidl ka se bo zgodil.... (js k use že vem pa poskušam bit skriunostna haha)
pa to skakanje iz grozljivosti v humor se bo velik dogajalo kr js iskreno tud to lovam haha
pa dialogi so neknjižni kr se mi tko zdi bl realistično
sj če bo pa preveč ljudi motl bom pa use šla popravt (upam da ne, ker prihaja v naslednjih delih še več dialogov haha)
pa to skakanje iz grozljivosti v humor se bo velik dogajalo kr js iskreno tud to lovam haha
pa dialogi so neknjižni kr se mi tko zdi bl realistično
sj če bo pa preveč ljudi motl bom pa use šla popravt (upam da ne, ker prihaja v naslednjih delih še več dialogov haha)
Sej ni treba popravt dialogov. pa glede tega humorja, jaz mam isto tak v moji knjigi. Sej to je tudi isto v moji zgodbi, jz vem že vse vnaprej, vi pa dobivate podatke mal po mal. (Priporočam za branje, mislim da ti bo všeč)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
še bolš kt prejšnji del :astonished::astonished:
komi čakam da zvem kdo jo je klicau
komi čakam da zvem kdo jo je klicau
1
<3
Moj odgovor:
Niki8
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Problem
dan
mene zanima kaj naj ce imam res veliko dlak na roki pac res velik in nevem a si jih naj brijem al ne ker me je res sram. z vosku pa si jih ne bom
mene zanima kaj naj ce imam res veliko dlak na roki pac res velik in nevem a si jih naj brijem al ne ker me je res sram. z vosku pa si jih ne bom
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
