Sreda, 13. 9. 2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil v šoli zares presenetljiv dan. Že zjutraj sem prišla v učilnico in opazila, da je na šolski tabli plakat, na katerem je pisalo: "Naj učilnica postane tvoj dom!" Nisem bila prepričana, kaj točno to pomeni, a sem se kmalu seznanila.
Med prvo uro je v učilnico vstopila naša razredničarka, gospa Novak. V roki je držala nekaj prijavnih listov. Predstavila nam je neverjetno novico - naša šola se seli v nove prostore, kjer bomo imeli spalnice, in sicer za dva člana. To pomeni, da bomo imeli možnost preživeti več časa skupaj, bolj poglobiti prijateljstva in še bolj tesno povezati.
Bila sem presenečena nad to novico! Ko je gospa Novak razdelila prijavne liste za izbiro sošolca ali sošolke za skupno sobo, sem začutila mešanico navdušenja in rahle nervoze. Skupaj s prijavnico je bila priložena tudi brošura, kjer so opisane vse podrobnosti o novi šoli in življenju v njej.
Nisem mogla verjeti, da se bodo stvari tako dramatično spremenile. Toda ta novost prinaša tudi veliko priložnosti za nova doživetja, skupno učenje in neizmerno zabavo s prijatelji. Ko sem gledala prijavnico, sem pomislila, da bi bilo super, če bi sobo delila s Tino.
Odločila sem se, da bom prijavnico skrbno izpolnila in jo nalepila v tvoje strani, dragi dnevnik. Morda bom že jutri izvedela, s kom bom delila svojo sobo in kako se bodo odvijali nadaljnji dogodki.
Ko sem prišla domov, sem bila še vedno navdušena nad današnjim dogajanjem v šoli. Hitro sem se odpravila v svojo sobo, da bi izpolnila prijavnico za izbiro sošolca ali sošolke, s katerim bom delila novo šolsko sobo. Počasi sem prebrala vsa vprašanja in jih natančno izpolnila. Nato sem list skrbno nalepila v svoj dnevnik.
Ker sem bila tako vznemirjena, sem se odločila, da bom svojo srečo delila tudi z mamo. Stopila sem do kuhinje, kjer je ravno pripravljala večerjo. "Mami, ali imaš trenutek?" sem jo vprašala.
"Seveda, Mina," je odgovorila in me prijazno pogledala. "Kaj pa te zanima?"
"Imam nekaj, kar bi ti rada pokazala," sem rekla in vzela svoj dnevnik ter ga odprla na strani s prijavnico. "Danes smo v šoli dobili tole. Gre za prijavnico za izbiro sošolca ali sošolke, s katerim bom delila sobo v novi šoli."
Mama je vzela list in ga začela brati. Njen obraz je bil poln zanimanja, medtem ko je prebirala vsako vprašanje in odgovor. Po nekaj trenutkih je dvignila pogled in me nasmešek. "To je pa res zanimivo! Se že veselim, da izveš, s kom boš delila sobo."
"Nisem mogla verjeti, da se je šola odločila za tako spremembo," sem se strinjala. "Ampak mislim, da bo super, če bom imela šolo praktično kar za domačim pragom."
Mama je prikimala. "Zagotovo bo to nova in vznemirljiva izkušnja. In veš, da sem vedno tukaj, če boš potrebovala kakšen nasvet ali pa se boš želela pogovoriti."
Njeni besedi sta me pomirili. Vedela sem, da imam v njej vedno podporo, ne glede na to, kakšne izzive prinaša nova šola in sobivanje s sošolcem ali sošolko.
Ko sem se vrnila v svojo sobo, sem se zazrla v prijavnico v svojem dnevniku. Nisem mogla preprečiti nasmeška na obrazu ob misli na vse novosti, ki prihajajo. Kdo ve, morda se bo ta nova izkušnja izkazala za eno najboljših stvari, kar sem jih doživela.
Dragi dnevnik,
Danes je bil v šoli zares presenetljiv dan. Že zjutraj sem prišla v učilnico in opazila, da je na šolski tabli plakat, na katerem je pisalo: "Naj učilnica postane tvoj dom!" Nisem bila prepričana, kaj točno to pomeni, a sem se kmalu seznanila.
Med prvo uro je v učilnico vstopila naša razredničarka, gospa Novak. V roki je držala nekaj prijavnih listov. Predstavila nam je neverjetno novico - naša šola se seli v nove prostore, kjer bomo imeli spalnice, in sicer za dva člana. To pomeni, da bomo imeli možnost preživeti več časa skupaj, bolj poglobiti prijateljstva in še bolj tesno povezati.
Bila sem presenečena nad to novico! Ko je gospa Novak razdelila prijavne liste za izbiro sošolca ali sošolke za skupno sobo, sem začutila mešanico navdušenja in rahle nervoze. Skupaj s prijavnico je bila priložena tudi brošura, kjer so opisane vse podrobnosti o novi šoli in življenju v njej.
Nisem mogla verjeti, da se bodo stvari tako dramatično spremenile. Toda ta novost prinaša tudi veliko priložnosti za nova doživetja, skupno učenje in neizmerno zabavo s prijatelji. Ko sem gledala prijavnico, sem pomislila, da bi bilo super, če bi sobo delila s Tino.
Odločila sem se, da bom prijavnico skrbno izpolnila in jo nalepila v tvoje strani, dragi dnevnik. Morda bom že jutri izvedela, s kom bom delila svojo sobo in kako se bodo odvijali nadaljnji dogodki.
Ko sem prišla domov, sem bila še vedno navdušena nad današnjim dogajanjem v šoli. Hitro sem se odpravila v svojo sobo, da bi izpolnila prijavnico za izbiro sošolca ali sošolke, s katerim bom delila novo šolsko sobo. Počasi sem prebrala vsa vprašanja in jih natančno izpolnila. Nato sem list skrbno nalepila v svoj dnevnik.
Ker sem bila tako vznemirjena, sem se odločila, da bom svojo srečo delila tudi z mamo. Stopila sem do kuhinje, kjer je ravno pripravljala večerjo. "Mami, ali imaš trenutek?" sem jo vprašala.
"Seveda, Mina," je odgovorila in me prijazno pogledala. "Kaj pa te zanima?"
"Imam nekaj, kar bi ti rada pokazala," sem rekla in vzela svoj dnevnik ter ga odprla na strani s prijavnico. "Danes smo v šoli dobili tole. Gre za prijavnico za izbiro sošolca ali sošolke, s katerim bom delila sobo v novi šoli."
Mama je vzela list in ga začela brati. Njen obraz je bil poln zanimanja, medtem ko je prebirala vsako vprašanje in odgovor. Po nekaj trenutkih je dvignila pogled in me nasmešek. "To je pa res zanimivo! Se že veselim, da izveš, s kom boš delila sobo."
"Nisem mogla verjeti, da se je šola odločila za tako spremembo," sem se strinjala. "Ampak mislim, da bo super, če bom imela šolo praktično kar za domačim pragom."
Mama je prikimala. "Zagotovo bo to nova in vznemirljiva izkušnja. In veš, da sem vedno tukaj, če boš potrebovala kakšen nasvet ali pa se boš želela pogovoriti."
Njeni besedi sta me pomirili. Vedela sem, da imam v njej vedno podporo, ne glede na to, kakšne izzive prinaša nova šola in sobivanje s sošolcem ali sošolko.
Ko sem se vrnila v svojo sobo, sem se zazrla v prijavnico v svojem dnevniku. Nisem mogla preprečiti nasmeška na obrazu ob misli na vse novosti, ki prihajajo. Kdo ve, morda se bo ta nova izkušnja izkazala za eno najboljših stvari, kar sem jih doživela.
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Zaradi revije v kateri je pisalo za nek natečaj ...






Pisalnica