Pisalnica
Hej! Odločila sem se, da bi pisala zgodbo! Upam, da vam bo všeč! :wink:
Nekega sobotnega popoldneva sem mrko gledala v okno svoje sobe in razmišljala zakaj sem tako grozna! Nihče se ni hotel igrati z mano kot, da sem le olupek banane, ki se mu gabi in bi se mu najraje izogibal! Bila sem žalostna in potrta. Vrgla sem se na posteljo in v roke prijela telefon. Nisem vedela zakaj! Strmela sem v ekran in čakala kakršno koli sporočilo. In res! Čez čaz sem ga tudi dobila! Hitro sem ga pogledala, a izkazalo se je, da je bila le reklama za nove zobne ščetke. Zdaj sem bila že res, res obupana! Spet je pozvonil telefon. Pogledala sem kdo mi je pisal. Saj ne morem verjeti! Bila je moja bff Zoja! Napisala je, če bi prišla v petek prespat k njej. V trenutku sem postala boljše volje in takoj odgovorila, da ja (še preden sem spoh vprašala starše). Ko sem ravno po Googlu iskala kakšno strašljivo zgodbo z katero bi lahko v petek prestrašila Zojo je v sobo vstopila mama. Ko sem ji povedala moje načrte za konec tedna se je razjezila. Rekla je, da imam v šoli slabe ocene in, da se bom za vikend učila. Čisto sem pobesnela!! :rage:Pa ne zdaj še to! Poizkusila sem vgovarjati vendar se situacija ni poboljšala kvečemu se je poslabšala! Mama mi je za kazen odvzela telefon za en teden in zaloputnila z vrati! Začela sem jokati! Zakaj mi lahko nekdo vedno tako hitro vniči lajf? Bilo mi je žal za Zojo! Zdaj me bo v petek čakala meme pa nebo od nikodar. Tudi sporočiti ji nisem mogla, da me ne bo saj nisem imela telefona. Bila sem jezna sama nase! Čez čas je v sobo spet prihrumela mama in me nagnala spat! Brez ugovorov sem jo vbogala. Dolgo nisem zaspala! Ko sem se zjutraj zbudila pa so me obkrožale stotere glave! Kaj pa je zdaj to...?
V komentarje mi prosim napišite kakšna se vam zdi zgodba in ali hočete 2.del?🥺
Nekega sobotnega popoldneva sem mrko gledala v okno svoje sobe in razmišljala zakaj sem tako grozna! Nihče se ni hotel igrati z mano kot, da sem le olupek banane, ki se mu gabi in bi se mu najraje izogibal! Bila sem žalostna in potrta. Vrgla sem se na posteljo in v roke prijela telefon. Nisem vedela zakaj! Strmela sem v ekran in čakala kakršno koli sporočilo. In res! Čez čaz sem ga tudi dobila! Hitro sem ga pogledala, a izkazalo se je, da je bila le reklama za nove zobne ščetke. Zdaj sem bila že res, res obupana! Spet je pozvonil telefon. Pogledala sem kdo mi je pisal. Saj ne morem verjeti! Bila je moja bff Zoja! Napisala je, če bi prišla v petek prespat k njej. V trenutku sem postala boljše volje in takoj odgovorila, da ja (še preden sem spoh vprašala starše). Ko sem ravno po Googlu iskala kakšno strašljivo zgodbo z katero bi lahko v petek prestrašila Zojo je v sobo vstopila mama. Ko sem ji povedala moje načrte za konec tedna se je razjezila. Rekla je, da imam v šoli slabe ocene in, da se bom za vikend učila. Čisto sem pobesnela!! :rage:Pa ne zdaj še to! Poizkusila sem vgovarjati vendar se situacija ni poboljšala kvečemu se je poslabšala! Mama mi je za kazen odvzela telefon za en teden in zaloputnila z vrati! Začela sem jokati! Zakaj mi lahko nekdo vedno tako hitro vniči lajf? Bilo mi je žal za Zojo! Zdaj me bo v petek čakala meme pa nebo od nikodar. Tudi sporočiti ji nisem mogla, da me ne bo saj nisem imela telefona. Bila sem jezna sama nase! Čez čas je v sobo spet prihrumela mama in me nagnala spat! Brez ugovorov sem jo vbogala. Dolgo nisem zaspala! Ko sem se zjutraj zbudila pa so me obkrožale stotere glave! Kaj pa je zdaj to...?
V komentarje mi prosim napišite kakšna se vam zdi zgodba in ali hočete 2.del?🥺
Odgovori:
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
