Pisalnica
Hej! Tu je drugi del zgodbe. Upam, da vam bo všeč!:smile:
Nad mano so bile stotere glave.Nisem razločila postav saj so stale v megli! Čez čas so s svojim ledenim glasom spregovorile.Govorile so, da sem grozna oseba, ki nima prijateljev, ima slabe ocene...zbudila sem se! Bila je le nočna mora! Toda...kaj če se res vresnici? Spreletev me je srh! Pomirila me je mama, ki je prišla prezračit sobo.Govorila mi je, da so bile le sanje in, da je vse vredu! Čez čas sem se le skobacala iz postelje in se preoblekla v kavbojke in malo bolj oprijeto majco.Lase sem si spela v visok čop. Odpravila sem se v šolo. Na poti sem srečala nekega fanta. Iz neznanega razloga sva se začela kar pogovarjati. Zdel se mi je prijazen in zabaven. Ime mu je bilo Maj. Všeč so mi imena, ki imajo nek pomen! Moje ime je pravzaprav kar lepo. Ime mi je Nika. Moje ime pa ni brez pomena. Nika je namreč ime boginje zmage(no vrnimo se k zgodbi). Tako sva se pogovarjala vse do prihoda v šolo! Poslovila sva se. Ko sem vstopila v razred me je učiteljica za zgodovino takoj nadrla zakaj zamujam! Zavila sem z očmi saj zgodovine namreč res nemaram!!🤮Po končanem pouku sem se odpravila na kosilo! In ne boste verjeli koga sem tam srečala! Maja! Pozdravil me je in vprašal ali imam v torek (torej jutri) kaj časa! Odgovorila sem, da ja. Na poti po stopnicah navzgor je v meni kar vrelo od navdušenja! Maja sem spoznala šele danes pa sva že bff! In še opomnik zame:komaj čakam, da bo jutri!!! :heart:Ker sem imela prosto uro sem se odpravila v Zojino včilnico, da bi ji povedala SLABO NOVICO glede petka. Ko sem ji razložila, da me v petek nebo je rekla samo, da nič hudega saj ima itak boljše bff kot sem jaz! Kaj je pa zdaj pičilo Zojo??
Nad mano so bile stotere glave.Nisem razločila postav saj so stale v megli! Čez čas so s svojim ledenim glasom spregovorile.Govorile so, da sem grozna oseba, ki nima prijateljev, ima slabe ocene...zbudila sem se! Bila je le nočna mora! Toda...kaj če se res vresnici? Spreletev me je srh! Pomirila me je mama, ki je prišla prezračit sobo.Govorila mi je, da so bile le sanje in, da je vse vredu! Čez čas sem se le skobacala iz postelje in se preoblekla v kavbojke in malo bolj oprijeto majco.Lase sem si spela v visok čop. Odpravila sem se v šolo. Na poti sem srečala nekega fanta. Iz neznanega razloga sva se začela kar pogovarjati. Zdel se mi je prijazen in zabaven. Ime mu je bilo Maj. Všeč so mi imena, ki imajo nek pomen! Moje ime je pravzaprav kar lepo. Ime mi je Nika. Moje ime pa ni brez pomena. Nika je namreč ime boginje zmage(no vrnimo se k zgodbi). Tako sva se pogovarjala vse do prihoda v šolo! Poslovila sva se. Ko sem vstopila v razred me je učiteljica za zgodovino takoj nadrla zakaj zamujam! Zavila sem z očmi saj zgodovine namreč res nemaram!!🤮Po končanem pouku sem se odpravila na kosilo! In ne boste verjeli koga sem tam srečala! Maja! Pozdravil me je in vprašal ali imam v torek (torej jutri) kaj časa! Odgovorila sem, da ja. Na poti po stopnicah navzgor je v meni kar vrelo od navdušenja! Maja sem spoznala šele danes pa sva že bff! In še opomnik zame:komaj čakam, da bo jutri!!! :heart:Ker sem imela prosto uro sem se odpravila v Zojino včilnico, da bi ji povedala SLABO NOVICO glede petka. Ko sem ji razložila, da me v petek nebo je rekla samo, da nič hudega saj ima itak boljše bff kot sem jaz! Kaj je pa zdaj pičilo Zojo??
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Napišite mi, če vam je bila zgodba všeč oz. če vam ni bila!:upside_down:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
