Minilo je sedem let od tistega dne na plaži, ko sva se prvič ujela v pogledu. Zdaj sva oba odrasla, ampak v meni je še vedno tisti občutek, da sem z njim na pravem mestu. Šla sva čez veliko stvari – dolge razdalje, preizkušnje, selitve, študij – a skozi vse to sva ostala skupaj. In ne samo skupaj… postala sva si dom.

Bilo je jesensko popoldne, ko me je Žan povabil na sprehod ob obali, kjer se je vse začelo. Morje je bilo mirno, sonce se je počasi spuščalo, barvajoč nebo v oranžno in rožnato. Pogovarjala sva se o čisto vsakdanjih stvareh, ko se je nenadoma ustavil. Pogledal me je z nasmehom, ki ga poznam bolje kot svoje misli, in rekel: »Anika…« Potem je stopil korak bližje, segel v žep in izvlekel majhno škatlico.

Ko je pokleknil, sem v istem trenutku začutila, kako mi srce poskoči in oči napolnijo solze. »Od tistega dne, ko sem te prvič videl na plaži, sem vedel, da boš ti tista. In vse, kar si želim, je, da bi z mano hodila po vseh poteh življenja. Boš moja žena?«

Nisem mogla govoriti, samo prikimala sem in ga objela tako močno, da se je zasmejal. Solze so mi tekle po licih, a v tistem trenutku sem bila najbolj srečna oseba na svetu. Prstan je bil preprost, srebrn, z drobnim kamnom, ki se je bleščal na soncu – popoln, ker je bil od njega.

Poročila sva se naslednje poletje. Obala, kjer se je vse začelo, je bila najina poročna kulisa. Morje je bilo tistega dne bleščeče, kot da naju želi pozdraviti. Hodila sem proti njemu v beli obleki, on pa me je gledal z očmi, v katerih sem videla vse najine zgodbe. Obkroženi s prijatelji in družino sva si izmenjala obljube in se poljubila, medtem ko so valovi nežno udarjali ob obalo.

Dve leti kasneje je v najin svet prišel Aron. Majhen, topel, s prstki, ki so se oklepali mojega palca, kot da me nikoli ne bo spustil. Ko sem ga prvič držala v naročju, sem pogledala Žana – v njegovih očeh je bil isti tisti sijaj, kot takrat, ko me je prvič poljubil na plaži.

Naše življenje zdaj ni vedno mirno – včasih je kaotično, polno joka, smeha in utrujenih noči – ampak je najino. Ko sedimo skupaj na plaži, Aron med nama, kako se igra s školjkami, se mi zdi, da se je krog sklenil. Tisti trenutek na plaži pred leti je bil začetek, a to, kar imam zdaj… to je vse, kar sem si kdaj želela.

In čeprav vem, da bo življenje prineslo še veliko valov, imam ob sebi dva razloga, da vem, da jih bova vedno preplavala. Žana, ki je bil moja prva in zadnja ljubezen, in Arona, ki je najlepši del najine zgodbe.