Zdaj pa...To je predzadnji del za danes!
--
2 MESECA KASNEJE
JUSTLILLY
Taša je pozabila na svojo morsko ljubezen, Filipa. Pozabila. Čisto. V šoli je imela toliko obveznosti. Pa še Miha. Bil je tako srčkan. Skoraj bi postala par pa potem nekako nista. Prekleta bodi, Alja, si je še teden kasneje v mislih ponavljala Taša. Kaj moreš? Razred je zaključila odlično in zelo se je veselila počitnic. Odločili so se, Taša, Miha, Teja, Lara in Tin, da gredo skupaj v kolonijo! Vsi so zelo veselili. Kaj vse jim bo prineslo morje in dobra družba! Zakon! Toliko stvari!
TAŠA
»Taša! Vstani!« se je drla mama.
»Ja!« sem skočila iz postelje in se v oblekla v desetih minutah.
Oblekla sem kratke hlače in kratko belo majčko. Svoje dolge lase sem spletla v čudovito kito in se rahlo naličila. Stekla sem po stopnicah in se skoraj zaletela v brata Staša. Ta bednik!! Sorry!
»Pazi malo, Taš!« sem je posmehoval.
»Bla, bla…« sem se delala, da nisem slišala.
Pojedla sem zajtrk potem pa sem se poslovila od atija in mami. Na postajo me bo peljal Staš! Ja, saj res! Na avtobusni nas čaka avtobus, ki bo mene, Mihca, Tejo, Laro, Tino in še kup otrok odpeljal v Poreč. Na mojo veliko žalost so nam oni povedali s kom sedimo. Tako, da se bomo kao bolje spoznali. Pa kaj še! Jaz imam slušalke in bom poslušala glasbo. Ko me je Staš odložil na postaji sem objela še njega in se s svojim kovčkom odpravila do vrste. Takoj sem zagledala temno rjave lase Mihca, rdeče lase Teje, na modro pobarvane Tinove lase in črne Larine lase. Prva me je opazila moja NPZV ali Bff in se mi široko nasmehnila. Kmalu so me zagledali tudi drugi in kmalu sem bila pri njih.
»Taša!« je vzkliknila Lara in me objela. Nato pa še Teja. Fanta sta se mi prešerno nasmehnila.
Tako smo klepetali. O vsem. O tem kako bomo spali, o počitnicah, šoli in s kom bomo sedeli.
»Prosim posluh!« se je zadrla ženska srednje starosti z plavimi lasmi. Imela je modre oči oblečena pa je bila v ohlapno modro obleko.
»Jaz sem Lili! Nekatere izmed punc bodo pod mojim nadzorom.« sem je nasmehnila. V trenutku mi je bila všeč.
»Zdaj boste fantje najprej dovolili, da se punca posedejo tako kot piše na tem listu,« je v zrak dvignila list: » potem pa še fantje. Klicala vsa bom po imenih in priimkih. Ko zaslišite svojega se prebijete do mene in povedala vam kje se posedete. Jasno?« je zaklicala.
»Ja!!« smo se zadrli.
»Super!« in je začela brati…
»Taša Potočnik!« je kmalu zaklicala moje ime.
Nasmehnila sem se prijatelje in pomahala z svojim iPhonom češ se slišimo in se prebila do Lili. Povedala mi je, da sedim v 10 vrsti sedež 44. Ob oknu. Ko sem prispela sem sedla in potem še čakala pol ure, da so na avtobus prišli še ostali. Potem pa še fantje. Sedež zraven mene pa je ostal prazen. Za mano je sedela Kaja in njena prijateljica Tina, če sem sklepala iz slišanega. Pred mano Leja in Aleks. Sedeža nasproti mojega pa sta zasedla Lina in Tej.
»Taša tvoj sopotnik pride takoj. Njegov brat je na poti sem padel v nezavest.« je zaskrbljeno povedala. Prikimala sem.
Kdo za vraga omedli med vožnjo??
»Dobrodošel! Sedi v 10 vrsto zraven Taše. Sedež 43.« je povedala mojemu sopotniku, ki se je vzpenjal po stopnicah.
Ko pa je prišel na vrh se je razgledal in takoj sem ga prepoznala. Tri krat lahko ugibate kdo je bil.
--
2 MESECA KASNEJE
JUSTLILLY
Taša je pozabila na svojo morsko ljubezen, Filipa. Pozabila. Čisto. V šoli je imela toliko obveznosti. Pa še Miha. Bil je tako srčkan. Skoraj bi postala par pa potem nekako nista. Prekleta bodi, Alja, si je še teden kasneje v mislih ponavljala Taša. Kaj moreš? Razred je zaključila odlično in zelo se je veselila počitnic. Odločili so se, Taša, Miha, Teja, Lara in Tin, da gredo skupaj v kolonijo! Vsi so zelo veselili. Kaj vse jim bo prineslo morje in dobra družba! Zakon! Toliko stvari!
TAŠA
»Taša! Vstani!« se je drla mama.
»Ja!« sem skočila iz postelje in se v oblekla v desetih minutah.
Oblekla sem kratke hlače in kratko belo majčko. Svoje dolge lase sem spletla v čudovito kito in se rahlo naličila. Stekla sem po stopnicah in se skoraj zaletela v brata Staša. Ta bednik!! Sorry!
»Pazi malo, Taš!« sem je posmehoval.
»Bla, bla…« sem se delala, da nisem slišala.
Pojedla sem zajtrk potem pa sem se poslovila od atija in mami. Na postajo me bo peljal Staš! Ja, saj res! Na avtobusni nas čaka avtobus, ki bo mene, Mihca, Tejo, Laro, Tino in še kup otrok odpeljal v Poreč. Na mojo veliko žalost so nam oni povedali s kom sedimo. Tako, da se bomo kao bolje spoznali. Pa kaj še! Jaz imam slušalke in bom poslušala glasbo. Ko me je Staš odložil na postaji sem objela še njega in se s svojim kovčkom odpravila do vrste. Takoj sem zagledala temno rjave lase Mihca, rdeče lase Teje, na modro pobarvane Tinove lase in črne Larine lase. Prva me je opazila moja NPZV ali Bff in se mi široko nasmehnila. Kmalu so me zagledali tudi drugi in kmalu sem bila pri njih.
»Taša!« je vzkliknila Lara in me objela. Nato pa še Teja. Fanta sta se mi prešerno nasmehnila.
Tako smo klepetali. O vsem. O tem kako bomo spali, o počitnicah, šoli in s kom bomo sedeli.
»Prosim posluh!« se je zadrla ženska srednje starosti z plavimi lasmi. Imela je modre oči oblečena pa je bila v ohlapno modro obleko.
»Jaz sem Lili! Nekatere izmed punc bodo pod mojim nadzorom.« sem je nasmehnila. V trenutku mi je bila všeč.
»Zdaj boste fantje najprej dovolili, da se punca posedejo tako kot piše na tem listu,« je v zrak dvignila list: » potem pa še fantje. Klicala vsa bom po imenih in priimkih. Ko zaslišite svojega se prebijete do mene in povedala vam kje se posedete. Jasno?« je zaklicala.
»Ja!!« smo se zadrli.
»Super!« in je začela brati…
»Taša Potočnik!« je kmalu zaklicala moje ime.
Nasmehnila sem se prijatelje in pomahala z svojim iPhonom češ se slišimo in se prebila do Lili. Povedala mi je, da sedim v 10 vrsti sedež 44. Ob oknu. Ko sem prispela sem sedla in potem še čakala pol ure, da so na avtobus prišli še ostali. Potem pa še fantje. Sedež zraven mene pa je ostal prazen. Za mano je sedela Kaja in njena prijateljica Tina, če sem sklepala iz slišanega. Pred mano Leja in Aleks. Sedeža nasproti mojega pa sta zasedla Lina in Tej.
»Taša tvoj sopotnik pride takoj. Njegov brat je na poti sem padel v nezavest.« je zaskrbljeno povedala. Prikimala sem.
Kdo za vraga omedli med vožnjo??
»Dobrodošel! Sedi v 10 vrsto zraven Taše. Sedež 43.« je povedala mojemu sopotniku, ki se je vzpenjal po stopnicah.
Ko pa je prišel na vrh se je razgledal in takoj sem ga prepoznala. Tri krat lahko ugibate kdo je bil.
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica