IV.
Katrina je praznih oči sedela na stolu v svojem domu. Kot že nekaj preteklih mesecev je razmišljala o Carlu Accsonu. Bil je. Samo...bil. V pretekliku. In Kartrina je vedela, da je le bil. Ni naredil ničesar pomembnega-in Katrina je bila vesela, da ni.
*i*Kdo ve, kaj bi lahko naredil. Česa je bil sposoben. Kako jo je ogrožal.*i*
*
Angelo Johnson je korakal pred temnimi, velikimi, a preprostimi vrati. Čakal je lastnico dvorca, ki jo mora zaščititi in jo naučiti nadzorovati svoje sposobnosti-to je bila seveda Katrina. Pozvonil je že pred uro, in želel si je oditi; toda pravila so bila jasna. Ne sme je pustiti same. Katrina pa je skozi okno dvorca Meamsy-edine družinske zapuščine (seveda poleg nekega nenavadnega daru Smrti)-sumičavo opazovala vztrajnega obiskovalca. Bila je zelo razburjena; kdo bi sredi noči prišel obiskat nekoga brez prijateljev, kot je ona? Angelo je ta čas premleval nenavadna pravila Varuhov Smrti; vsa skupaj so bila povzeta v tri osnovna pravila: prvič, Meamsyja nikoli in nikdar ne spusti preblizu sebe. Drugič, ne drži ga stran od ljudi. Drži ga stran od duš. In tretjič, za vsako ceno morajo ljudje ostati živi, dokler se Meamsy ne nauči nadzorovati svojih moči.
Preprosto, si je mislil Angelo. Zanj je bilo že od nekdaj vse preprosto. Mlad obritoglavec pogumnega videza, napolnjen z mišicami, se ni bal ničesar in nikogar. Še najmanj pa Katrine.
*
*i*Prvi pogreb. Petletna Alya je sama stala sredi množice in hladnokrvno opazovala krsto njenega očeta, ki se je spustila v grob. Od tega dne je bila Meamsy. Z mamo sta ostali sami in nobena od njiju ni bila več ista. Njena mama je bila...strta. Bila je prva iz rodbine Meamsy, ki ker resnično ljubila očeta svojih potomcev. In tudi ne zadnja. Katrina se je zavedala, da je bila mama drugačna. Spraševala se je, če bo tudi ona kdaj tako gledala krsto človeka, ki ga je ljubila. Glas usode iz temnih senc pa ji je odgovarjal: še prekmalu.*i*
*
Katrina se je odločila tvegati, prvič po dolgem času. Marsikomu, ki ga je poznala, se odpreti vrata Angelu ne bi zdelo tako nevarno. Toda Katrina...nikoli ni bila ljubiteljica tveganj. Meamsyji so bili že od nekdaj zaprti in drugim nevarni. Poznala je družinsko zgodovino. Poznala je vse. In vsi so na široko odprli vrata Varuhom Smrti. Nekaj na Varuhih je bilo privlačnega za Meamsyje. Energija varnosti. In zato mu je Kartina odprla vrata. Počasi sta se podala v prvo nadstropje, v pisarno. Angelo je bil izgubljeni popotnik, iskoč zavetje pred nočjo (vsaj on trdi tako). In Katrina mu je dovolila ostati. Ena noč, po enem desetletju, spet dva človeka v tem dvorcu. Ne mora škoditi. Če bo na drugem koncu dvorca, bo Katrina varna...potem pa bo videla, kaj bo prineslo jutro.