Bilo je poletje, bilo mi je dolgčas za umret in sem seveda kakor večina ljudi mojih let skrolala po telefonu. Ko me je dodal sem ga dodala nazaj, ker je imel isto ime, kakor moj bivši fant. Pa sva se začela pogovarjati. Hitro sva ugotovila, da naju zanimajo podobne stvari. Pogovarjala sva se cel dan do poznega večera. Naslednje jutro sem mislila, da je že pozabil name, vendar ni bilo tako. Ko sem odprla aplikacijo me je že čakalo njegovo sporočilo. Bila sem srečna do lune in nazaj. Od takrat naprej so se moji dnevi začeli in končali z njegovim sporočilom. Minil je mesec in prišla sva do spoznanja, da vendar le nisva popolna tujca, vendar dasva se že videla na prvomajski budnici, ker je on bil v narodni noši, sama pa sem šla v podporo svoji mlajši sestrici. Ne spomnim se, da bi mu namenjala posebno veliko pozornost, saj je bil zame samo ‘en tip v narodni noši’, nikoli pa si nisem mislila, da bo ta ‘tip’ čez dobre dva meseca postal moj ljubeči fant. Ko sva se kasneje pogovarjala mi je razkril, da me že takrat hotel vprašati za tel. številko, vendar si ni upal. Približeval se je avgust, ko bi oba šla z družino na morje, ko se je spomnil, da bi lahko dobila v živo. Sama se na začetku odlašala, saj nisem vedela, kako bi nanjga odreagirali moji starši, (ki by the way niso imeli pojma, da se z njim sploh pogovarjam) vendar sem se na koncu odločila, da bo kar bo in se zlagal staršem, da grem ven s prijateljico, ubistu pa sem se dobila z njim.

SE NADALJUJE....