*i*Nazadnje...*i*
*i*"Čakaj. Ali ju ti poznaš po imenih?" *i*
*i*"Veš, Lily. Ravno zdaj so po zvočniku povedali njuna imena." Se je zasmejala Amy in me pomenljivo pogledala. Počutila sem se razočarano. Glede na Amy-ino izjavo sem bila prepričana, da ve kdo sta, zdaj pa je ne morem vprašat niti kateri je kateri.*i*
~~~~~~~~~~
*b*19. november*b*
Glede na govorice, ki so krožile okoli sta imela Bill Smith in Thomas Baxter precej obsežen prepir, zaradi katerega sta oba dobila opomin ravnateljice in kazen, ki jima je odvzemala dovoljenje do uporabe elektronskih naprav. Po domače - vzeli so jima telefone in v njunih sobah v dijaškem domu izklopili internet - 'do nadaljnega', kot se je izrazila ravnateljica.
Fanta sta se zelo opazno cel teden izogibala eden drugega, v kolikor sta se srečala.
*b*25. november*b*
Z Amy sva se zjutraj skupaj odpravili v šolo, saj se nama je pouk začel istočasno.
Na nek način imam občutek, da je že zima, a geografsko je še daleč do tja. Zimo imam od nekdaj rada, saj obožujem mrzle sobote, ko se lahko zavijem v odejo, v sobi prižgem neskončno svečk in v objemu udobne postelje cel dan poslušam glasbo. Na žalost trenutno nimam nobene dišeče svečke, ampak jih bom pa kupila, ker brez svečk pač ni zime.
Vrnimo se k šoli. Odprla sem omarico in iz nje je na šolska tla padel listek. Presenečeno sem ga pobrala in hitro spravila v torbo, saj nisem vedela kaj predstavlja oziroma komu je namenjen.
Po tretji uri sem ga srečala na hodniku in se mu rahlo nasmehnila. Nisem prepričana, če me je videl, saj se je pogovarjal s sošolcem.
Potem je k njemu pristopilo neko dekle in ga začelo zasliševati. On je zavijal z očmi in ji nekaj odgovoril, dekle pa ga je objelo, poljubilo na levo lice in odhopsalo.
Mislim, da... sem ljubosumna. Že dve uri, odkar sem prišla domov razmišljam samo o njej, tisti, ki ga je poljubila na lice. Potem sem se spomnila na listek, ki je (vsaj upam) še vedno ležal na dnu nahrbtnika.
Prebrskala sem torbo in iz nje izvlekla majhen košček papirja. Ta bo pravi.
Globoko sem vdihnila in izdihnila, potem pa so se mi začele tresti roke. Ravno, ko sem zbrala dovolj poguma, da bi pogledala kaj je na listku je v sobo dramatično vstopila Amy.
"Lily, Lily. Lily, to moraš videt! Hitro pridi!"
Košček papirja sem eksplozivno skrila pod vzglavnik in radovedno sledila Amy iz sobe.
Ni mi bilo treba iti daleč. Sredi hodnika je stal dinozaver. Da ne bo pomote - človek, oblečen v dinozavra. Zahahljala sem se in Amy vprašala, če so že maškare. Potem pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Dinozaver je prilomastil naravnost k meni in me porinil v najino sobo, stopil za mano in za seboj zaprl vrata.
Postalo me je strah. Obrnila sem se proti njemu in panično vzkliknila:
"Hey, ti. Kdo pa si, da me boš takole rinil v sobo?"
"Umiri se, sestrica." Se je zaslišalo izpod kostuma.
"Kakšna sestri... ou. Michael, si to ti?"
Dinozaver si je snel glavo in pod njo sem zagledala brata.
"Michael! Kako to, da si tu? S tem kostumom?"
Michael je ravno zajel sapo, ko je Amy od zunaj zaklicala:
"Lily, je vse vredu? Kaj se dogaja?"
"Vse je super, takoj bom!" Sem ji hitro odgovorila. Nato sem se spet posvetila bratu.
"Hotel sem te pozdravit, preden grem študirat v Ameriko. Ne bi me spustili v stavbo, če bi rekel, da sem prišel pozdravit sestro, zato sem oblekel tole in 'neopazno' vstopil v dijaški dom."
"Joj, Mike, v Ameriko greš študirat?" Mike sem ga klicala kot majhna a si nisem mogla kaj, da mu ne bi rekla tako. Brata sem močno stisnila v objem.
"Hvala, da si prišel."
Nasmehnil se mi je. Po nekaj minutah je rekel, da mora iti. Na glavo si je zopet poveznil dinozavrovo glavo in odropotal iz sobe. Vajno je kaj kmalu vstopila Amy.
"Kaj je bilo pa to? Skrivni zmenek z neznancem?"
"Kakšen zmenek, Amy? To je bil Michael, a ne povej nikomur. Želel se je neopazno pretihotapiti v dijaški dom." Sem se zasmejala.
"To vse pojasni." Je odgovorila Amy, potem pa šla. Jaz sem se z vzdihom vsedla na posteljo in izpod vzglavnika potegnila listek, ki je bil že malce naguban zaradi vzglavnika.
Vdihnila sem, globoko, in izdihnila. Potem sem razgrnila papir.
~~~~~~~~~~
Hey!
Ja, saj vem - zaključila sem ravno takrat, ko je postalo zanimivo, hah. Moram, oprostite. Torej, najprej se opravičujem, ker je trajalo cel mesec, da sem objavila 21. del, ampak moja motivacija je šla na počitnice. XD
Zato pa je ta del nekoliko daljši, ker sem danes dobila ekstra motivacijo.
Upam, da vam je bilo všeč. Z veseljem sprejmem kakšen spodbuden komentar, kritiko, mnenje. Karkoli je dobrodošlo. <3
Lepo se imejte in uživajte.
Sophie Donna