Živjo!
Kako ste kaj?
Jaz sem vredu, je pa res, da me čaka še en kup ocenjevanj v bližnji prihodnosti.
Samo še malo, pa bomo dočakali počitnice.
Hvala za vse spodbudne besede in lepe komentarje, oglede in pri 2. Delu zgodbe.
Želim vam prijetno branje.
~~~~~~~~~~
Imela sem veliko srečo, ker je ravno danes, ko je deževalo, prijazni voznik ustavil natančno pred šolskim poslopjem.
Ravno, ko sem hotela stopiti v šolo je mimo mene zbezljal kup prvošolčkov, ki so me čisto navdušeni nad poukom skoraj podrli.
Odpravila sem se proti garderobi, kjer sem odložila moje škornje in bundo.
V kotu pri garderobah so moji sošolci in Kaya (o njej več kasneje) kadili. Spet.
Hitro sem se izmuznila v razred za matematiko, da me ne bi slučajno opazili.
Vsedla sem se zraven moje najboljše prijateljice, Alison v drugo klop.
"Spet si zamudila prvi avtobus" mi pove takoj, ko pride do sape.
"Saj vem, pozabila sem na čas in potem sem pozabila še dežnik in..." "Dobro, saj te razumem. Samo, da nisi zamudila pouka."
Alison me vedno razume in podpira, prav hvaležna sem ji.
V razred vstopi učiteljica matematike, ga. Amanda Medved.
Danes je precej dobre volje, saj nas ne nadere še preden jo uspemo pozdraviti. "Dober dan, ga. Medved" zadoni po razredu.
Celotno uro matematike mi je uspelo slediti pouku in samo dve nalogi sem izpustila. Večinoma je zame dobro že, če samo poslušam (to se ne zgodi praktično nikoli).
Dan je stekel dokaj gladko. Dobro. Samo do konca druge ure je šlo gladko...
Med malico je do naju z Alison pristopila Kaya.
Premerila sem jo od glave do pet. Kako naj se čim lepše izrazim... Skregani sva že od petega razreda, ko mi je zanalašč z ušesa odtrgala uhan.
"Pazi se me." Je zasikala Kaya. "Pusti Nika na miru, trapa. Če misliš, da sem že septembra opravila s tabo, se motiš." Grdo sem jo pogledala in globoko vdihnila. S tem izzivanjem mi gre že na živce. Nik je en moj trapast sošolec. Nekdo je pred časom raztrobil po šoli, da sem jaz vanj in da ga hočem vzet Kayi. Jaz se zanj sploh ne menim, komaj vem, kdo je in kako izgleda.
Psihologinja (Aha, sem vedela, da vam moram še nekaj povedati) mi je rekla, naj jo ignoriram in globoko diham.
Kaya vedno najde nekaj, s čimer bi dobila pozornost in se norčevala iz mene hkrati. In potem se prilizuje učiteljem, da ona pa ja ni nič kriva.
"Pusti naju pri miru!" Jo grdo pogleda še Alison.
Kaya prhne, potem pa na moj pladenj za malico zalepi čigumi, potem pa važno odkoraka k mizi "popularnih" in naju (zaenkrat) pusti na miru.
Pouk se je nadaljeval kot običajno, ne morem verjet, da sem bila danes deležna tako "malo" drame.
Z Alison sva se med kosilom pogovarjali o Kayi.
Jaz, pozabljivka, sem se komaj pravočasno spomnila, da imam danes še glasbeno šolo, torej sem (že drugič danes) tekla na avtobus in ga celo ujela.
~~~~~~~~~~
Današnji del se tukaj zaključi, upam, da vam je bilo všeč.
Ali bi vas motilo, če bi bili posamezni deli še daljši od teh?
Razmišljam, da bi jih še podaljšala, čeprav...
Ne vem.
Lahko pomagate pri odločitvi.
Če kdo želi, da ga obveščam, kar pogumno to napiši v komentarje ali v moj kotiček.
Lepo se imejte!
Sophie Donna