----------------
Prejšnjič
---------------
Na njem je pisalo...
---------------
Tokrat
------------
Na njem je pisalo...Pojdi v sobo, a ne bo več!
Okej, nisem vedela, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pojdi v sobo,okej to je še kr razumljivo. Ampak ne bo več. Ne bo več česa! Sobe?!?!?! Nisem razumela, prebrala sem sporočilo vsak x, pa še vedno nisem razumela. Takrat pa je na vrata nekdo pozvonil. Grem jaz! Sem rekla. Pred vrati ni bilo nikogar, pogledala sem na tla, ničesar. Mama me je vprašala kdo je bil. Pa sem rekla nihče in nič. Spet je pozvonilo, tokrat je vrata odprla mama. Nikogar. Pa spet pozvoni, vrata odpre oči. Niti žive duše. Pozvoni spet. Ravno sem mislila odpreti vrata, a se je ponudil Beno. Beno je odprl vrata, in zakričal:NIKOGAAAALLLL. Mama mu je že rekla, no nekdo se zaba iz nas, pridi že Beno, in zapri vrata. Stopila sem do njega, da bi mu pomagala zapreti vrata. Takrat pa ga je nekaj povleklo. Prijela sem ga za nogo. Uspelo mi je! Nikamor ni šel, objela sem ga. Čez pet minut je nekdo spet pozvonil. Tokrat sem vrata odprla spet jaz. Na tleh je bila košara z malo mucko. Videla sem starko, ki je korakala stran. Zaklicala sem:Ste vi pustili muco! Rekla, je da ja in, da je stara 2 meseca. Košaro sem vzela notri. Malo me je bilo strah kaj je prej Benota hotelo potegniti notri.Šla sem do sobe. Še preden sem odprla vrata sem se spomnila listka. Ko sem vrata odprla, je bilo vse normal, pa tudi ko sem vstopila. Potem pa sem zaslišala...