---------------
Prejšnjič
--------------
Potem pa sem zaslišala...Krik! In za krikom jok. Zavzdihnila sem, čeprav, jok? OJOJ! Ali se ne vsi prestrašimo ko slišimo starše jokati? No, jaz sem bila zunaj, zato sem previdno odprla škripajoča vrata. Ko sem vstopila v dnevno sobo sem videla mamo celo objokano in očeta, ki jo objema pri tem pa komaj zadržuje jok. Previdno sem vprašala : kaj se je zgodilo? Je kaj narobe? Mama je hitro dvignila glavo, za trenutek nehala jokati in že mislila nekaj povedati a ji glas ni dopustil, spet so se ji vlile solze in glavo je spustila. Oči je vstal in me prijel za ramo in me pospremil par korakov stran. Lepo in počasi mi je povedal: Veš bratca ni več, nekam in nekaj ga je potegnilo. Stopil je korak stran. Jaz pa sem padla na kolena. Pred očmi so se mi odvili vsi lepi trenutki. Potem se je stemnilo. Vsega kar se spomnim potem je, da sem ležala v postelji. Zbudila sem se poleg mene je ležal Beno, pomela sem si oči in vpazila, da si le domišljam, saj ga več ni. Sedla sem na rob postelje in se pomirila. Sedla sem za mizo in iz predala vzela krtačo in korektor. Postavila sem ju na rob in zaprla predal. Malo premočmo sem ga zaprla. Vsa miza se je zamajala in pri tem je zkoraj spet odpadla ena noga mize. Iz mize je padla krtača. Pobrala sem jo in se počesala, vzela sem korektor, ki ga je bilo le še malo in se namazala pod očmi. Pogledala sem po omari in si oblekla barvne hlače in belo majico s volančki, potem pa sem videla, da so hlače strgane, slekla sem jih in jih vrgla v koš. Iz omare sem potegnila črne kavbojke na zvonec, sicer so že sprane a so lepe. Oblekla sem se in šla dol po stopnicah v kuhinjo. Slišala sem mamo kako se že spet razburja nad mikrovalovko, ki ne dela. Ko sem odprla vrata je na stolu sedel...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Živijo!
Kako ste kaj, vam je všeč današnji del. Pritisnite in komentirajte.
Lalallaa<33