---------------
Prejšnjič
--------------
Potem pa sem zaslišala...Krik! In za krikom jok. Zavzdihnila sem, čeprav, jok? OJOJ! Ali se ne vsi prestrašimo ko slišimo starše jokati? No, jaz sem bila zunaj, zato sem previdno odprla škripajoča vrata. Ko sem vstopila v dnevno sobo sem videla mamo celo objokano in očeta, ki jo objema pri tem pa komaj zadržuje jok. Previdno sem vprašala : *b*kaj se je zgodilo? Je kaj narobe?*b* Mama je hitro dvignila glavo, za trenutek nehala jokati in že mislila nekaj povedati a ji glas ni dopustil, spet so se ji vlile solze in glavo je spustila. Oči je vstal in me prijel za ramo in me pospremil par korakov stran. Lepo in počasi mi je povedal: *b*Veš bratca ni več, nekam in nekaj ga je potegnilo.*b* Stopil je korak stran. Jaz pa sem padla na kolena. Pred očmi so se mi odvili vsi lepi trenutki. Potem se je stemnilo. Vsega kar se spomnim potem je, da sem ležala v postelji. Zbudila sem se poleg mene je ležal Beno, pomela sem si oči in vpazila, da si le domišljam, saj ga več ni. Sedla sem na rob postelje in se pomirila. Sedla sem za mizo in iz predala vzela krtačo in korektor. Postavila sem ju na rob in zaprla predal. Malo premočmo sem ga zaprla. Vsa miza se je zamajala in pri tem je zkoraj spet odpadla ena noga mize. Iz mize je padla krtača. Pobrala sem jo in se počesala, vzela sem korektor, ki ga je bilo le še malo in se namazala pod očmi. Pogledala sem po omari in si oblekla barvne hlače in belo majico s volančki, potem pa sem videla, da so hlače strgane, slekla sem jih in jih vrgla v koš. Iz omare sem potegnila črne kavbojke na zvonec, sicer so že sprane a so lepe. Oblekla sem se in šla dol po stopnicah v kuhinjo. Slišala sem mamo kako se že spet razburja nad mikrovalovko, ki ne dela. Ko sem odprla vrata je na stolu sedel...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Živijo!
Kako ste kaj, vam je všeč današnji del. Pritisnite :heart: in komentirajte. :peace::blush:
Lalallaa<33
:maple_leaf::mushroom::fallen_leaf::jack_o_lantern::black_heart::ghost:
Prejšnjič
--------------
Potem pa sem zaslišala...Krik! In za krikom jok. Zavzdihnila sem, čeprav, jok? OJOJ! Ali se ne vsi prestrašimo ko slišimo starše jokati? No, jaz sem bila zunaj, zato sem previdno odprla škripajoča vrata. Ko sem vstopila v dnevno sobo sem videla mamo celo objokano in očeta, ki jo objema pri tem pa komaj zadržuje jok. Previdno sem vprašala : *b*kaj se je zgodilo? Je kaj narobe?*b* Mama je hitro dvignila glavo, za trenutek nehala jokati in že mislila nekaj povedati a ji glas ni dopustil, spet so se ji vlile solze in glavo je spustila. Oči je vstal in me prijel za ramo in me pospremil par korakov stran. Lepo in počasi mi je povedal: *b*Veš bratca ni več, nekam in nekaj ga je potegnilo.*b* Stopil je korak stran. Jaz pa sem padla na kolena. Pred očmi so se mi odvili vsi lepi trenutki. Potem se je stemnilo. Vsega kar se spomnim potem je, da sem ležala v postelji. Zbudila sem se poleg mene je ležal Beno, pomela sem si oči in vpazila, da si le domišljam, saj ga več ni. Sedla sem na rob postelje in se pomirila. Sedla sem za mizo in iz predala vzela krtačo in korektor. Postavila sem ju na rob in zaprla predal. Malo premočmo sem ga zaprla. Vsa miza se je zamajala in pri tem je zkoraj spet odpadla ena noga mize. Iz mize je padla krtača. Pobrala sem jo in se počesala, vzela sem korektor, ki ga je bilo le še malo in se namazala pod očmi. Pogledala sem po omari in si oblekla barvne hlače in belo majico s volančki, potem pa sem videla, da so hlače strgane, slekla sem jih in jih vrgla v koš. Iz omare sem potegnila črne kavbojke na zvonec, sicer so že sprane a so lepe. Oblekla sem se in šla dol po stopnicah v kuhinjo. Slišala sem mamo kako se že spet razburja nad mikrovalovko, ki ne dela. Ko sem odprla vrata je na stolu sedel...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Živijo!
Kako ste kaj, vam je všeč današnji del. Pritisnite :heart: in komentirajte. :peace::blush:
Lalallaa<33
:maple_leaf::mushroom::fallen_leaf::jack_o_lantern::black_heart::ghost:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobr.:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)






Pisalnica