Hej!
Odločila sem se, da bom napisala zgodbo. Upam, da vam bo všeč... Fajn se mejte!
--------------------------------------------------------

Draga Megan.
Zelo rada bi zdajle napisala: »Kako si?« Ampak na žalost vem, kako si.
Glej… res mi je žal za tvojega dedka. To se ne bi smelo zgoditi. Preprosto se ne bi smelo. In pika. Razumem te, če ne boš odpisala. Vzemi si čas. Ampak vedi, da sem vedno tu zate.
Lepi pozdravi od
Victorie

MEGAN

Prebrala sem pismo. Dvakrat. V grlo se mi je dvignil cmok joka. Potem sem se utrujeno sesedla na posteljo. Ponoči nisem spala skoraj nič. In to v standardu vampirja.
Stresla sem se. Prazno sem strmela v pismo, napisano z lično pisavo. Po licu mi je kanila solza. Razmazala je črnilo na pergamentu. Kje ga Victoria dobi toliko? Čeprav… saj je očitno. Princesa je. Ne pa taka kot jaz. Vampirka, ki se pretvarja, da je navadna najstnica. Ki so ji prejšnjo noč ubili dedka.
»Aaaaarghhhh!!!« sem zalučala pismo po tleh. Popolnoma brez potrebe.
V meni je rasel bes. Rada bi uničevala stvari. Rada bi koga pretepla. Rada… rada bi jih ubila.
Jezo sta že v naslednjem trenutku zamenjala žalost in obup. Kaj bom zdaj? Brez dedka? Le on se mi je resnično pomagal privaditi na ta kraj. Na to mesto. Oni pa… Ne. Ne morem razmišljati o tem.
Pismo sem spravila v predal, kjer sem hranila vso najino dopisovanje.
Potem sem iz blokca iztrgala karo papir, nanj na hitro načečkala eno besedo in ga predala najinemu pismonoši.