Tuakj nov del! Objavljam ga malo kasneje, ker me cel dan ni bilo doma. Res sem se potrudila za ta del, uživajte:blush:
*i*Moja draga Alice*i*
*i*Če to bereš, pomeni, da se je moje zdravje sigurno poslabšalo in sem se že poslovila od tega sveta. Res sem se trudila premagati bolezen, a očitno je imel Bog druge načrte z mano. Prosim, ne počuti se krivo. Pa čeprav je bila moja nosečnost tvegana, pa čeprav mogoče še ne bi odšla, tega nikdar ne bi zamenjala za nič. Tudi za življenje.*i*
*i*Vem, da je in bo težko, a draga, v življenju se dogajajo stvari, ki niso vsem všeč, a vsi se moramo sprijazniti s tem. Naje se tvoj svet ne ustavi zaradi moje smrti, prosim. Samo živeti naprej ti bo pomagalo preboleti. Ne žaluj za menoj; samo zapomni se me takšno kot sem bila, pred boleznijo.*i*
*i*Zelo, zelo mi je žal, da sem vaju z očetom zapustila. A ne pozabi. Vedno bom s tabo v tvojem srcu, ljubica.*i*
*i*Pameten človek je nekoč rekel, da tisti, ki nas ljubijo, nas nikoli zares ne zapustijo. In prav ima.*i*
*i*Prosim, Alice, nikoli ne obupaj v življenju. Pred sabo imaš še toliko stvari, toliko za doživeti, občutiti, pretrpeti… Žal mi je, da ne bom tam s tabo, kakor bi morala biti vsaka mama, a ti si močno dekle in vem, da se boš lahko spoprijela z vsem, kar ti bo življenje postavilo naproti.*i*
*i*Želim si, da bi s tabo preživela več časa, a teh osem let, ki nama je bilo namenjenih je bilo čudovito. Res sem počaščena in vesela, da sem bila tvoja mati. Ko sem ugotovila, da v meni raste novo življenje, sem te ljubila bolj kot vse na svetu. Ko sem te prvič zagledala v svojem naročju, ko si prvič zajokala, se mi je to zdel najslajši zvok od vseh. Tvoji prvi koraki, prve besede, vse to mi je bilo dano da sem videla in zato sem neizmerno hvaležna.*i*
*i*Vse, kar hočem, je da si srečna, da živiš svoje življenje, da ga izkoristiš. Ne zanemari ga, ne sanjaj kaj bi lahko bilo pa ni. Ni se dobro zadržati v sanjah in pozabiti živeti.*i*
*i*Nekega dne boš postala čudovita zdravnica, ali karkoli si zdaj želiš postati. Tako rada pomagaš ljudem, tako si prijazna, toda ne smeš pozabiti nase Ali. Naprej ljubi samo sebe, nato boš lahko ostale. Naj te pri odločanju vodi srce, a ne zanemari razuma. Če se boš kdaj odločila za otroke, jim daj vedeti, kako jih ljubiš. Nikoli ne več, kdaj zmanjka časa za te besede.*i*
*i*Hvala, da si bila z mano zadnje ure na svetu tukaj. Pa čeprav ti je bilo težko, si ostala in me podpirala. Hvala, ljubica.*i*
*i*Polagam ti na srce, Alice, da sem v vsakem trenutku tukaj s tabo, da te ljubim in te bom vedno ljubila ter skrbela zate.*i*
*i*Vedno*i*
*i*Mama*i*
Samo sedela sem tam, s solzami, ki so mi tekle po licih. V mojem srcu je bilo toliko občutkov naenkrat, in v glavi toliko misli.
Občutek, da je mama še vedno tu z mano, v mojem srcu…
Žalost, da je odšla s tega sveta…
Ter krivdo. Tako slabo sem se počutila, ker sem zavrgla svoje življenje. Ker sem bila zadnji teden samo duh, nekakšna lupina osebe, ki sem v resnici bila.
Razočaranje, ker sem tonila v brezno, pred katerim me je mama tako obupno želela zaščititi.
*i*Ni še prepozno, draga.*i*
V glavi mi je odmeval mamin glas, tako jasen, ljubezniv in spodbujajoč. Spet so me zalile solze, a to so bile solze veselja.
Veselja, da se bom, če se bom potrudila, povlekla iz tega temnega brezna.
To poglavje je malo krajše in ni veliko dogajanja, a upam, da vam je bilo všeč. Lajkajte in komentirajte, prosimmm:heart:
Harmony
*i*Moja draga Alice*i*
*i*Če to bereš, pomeni, da se je moje zdravje sigurno poslabšalo in sem se že poslovila od tega sveta. Res sem se trudila premagati bolezen, a očitno je imel Bog druge načrte z mano. Prosim, ne počuti se krivo. Pa čeprav je bila moja nosečnost tvegana, pa čeprav mogoče še ne bi odšla, tega nikdar ne bi zamenjala za nič. Tudi za življenje.*i*
*i*Vem, da je in bo težko, a draga, v življenju se dogajajo stvari, ki niso vsem všeč, a vsi se moramo sprijazniti s tem. Naje se tvoj svet ne ustavi zaradi moje smrti, prosim. Samo živeti naprej ti bo pomagalo preboleti. Ne žaluj za menoj; samo zapomni se me takšno kot sem bila, pred boleznijo.*i*
*i*Zelo, zelo mi je žal, da sem vaju z očetom zapustila. A ne pozabi. Vedno bom s tabo v tvojem srcu, ljubica.*i*
*i*Pameten človek je nekoč rekel, da tisti, ki nas ljubijo, nas nikoli zares ne zapustijo. In prav ima.*i*
*i*Prosim, Alice, nikoli ne obupaj v življenju. Pred sabo imaš še toliko stvari, toliko za doživeti, občutiti, pretrpeti… Žal mi je, da ne bom tam s tabo, kakor bi morala biti vsaka mama, a ti si močno dekle in vem, da se boš lahko spoprijela z vsem, kar ti bo življenje postavilo naproti.*i*
*i*Želim si, da bi s tabo preživela več časa, a teh osem let, ki nama je bilo namenjenih je bilo čudovito. Res sem počaščena in vesela, da sem bila tvoja mati. Ko sem ugotovila, da v meni raste novo življenje, sem te ljubila bolj kot vse na svetu. Ko sem te prvič zagledala v svojem naročju, ko si prvič zajokala, se mi je to zdel najslajši zvok od vseh. Tvoji prvi koraki, prve besede, vse to mi je bilo dano da sem videla in zato sem neizmerno hvaležna.*i*
*i*Vse, kar hočem, je da si srečna, da živiš svoje življenje, da ga izkoristiš. Ne zanemari ga, ne sanjaj kaj bi lahko bilo pa ni. Ni se dobro zadržati v sanjah in pozabiti živeti.*i*
*i*Nekega dne boš postala čudovita zdravnica, ali karkoli si zdaj želiš postati. Tako rada pomagaš ljudem, tako si prijazna, toda ne smeš pozabiti nase Ali. Naprej ljubi samo sebe, nato boš lahko ostale. Naj te pri odločanju vodi srce, a ne zanemari razuma. Če se boš kdaj odločila za otroke, jim daj vedeti, kako jih ljubiš. Nikoli ne več, kdaj zmanjka časa za te besede.*i*
*i*Hvala, da si bila z mano zadnje ure na svetu tukaj. Pa čeprav ti je bilo težko, si ostala in me podpirala. Hvala, ljubica.*i*
*i*Polagam ti na srce, Alice, da sem v vsakem trenutku tukaj s tabo, da te ljubim in te bom vedno ljubila ter skrbela zate.*i*
*i*Vedno*i*
*i*Mama*i*
Samo sedela sem tam, s solzami, ki so mi tekle po licih. V mojem srcu je bilo toliko občutkov naenkrat, in v glavi toliko misli.
Občutek, da je mama še vedno tu z mano, v mojem srcu…
Žalost, da je odšla s tega sveta…
Ter krivdo. Tako slabo sem se počutila, ker sem zavrgla svoje življenje. Ker sem bila zadnji teden samo duh, nekakšna lupina osebe, ki sem v resnici bila.
Razočaranje, ker sem tonila v brezno, pred katerim me je mama tako obupno želela zaščititi.
*i*Ni še prepozno, draga.*i*
V glavi mi je odmeval mamin glas, tako jasen, ljubezniv in spodbujajoč. Spet so me zalile solze, a to so bile solze veselja.
Veselja, da se bom, če se bom potrudila, povlekla iz tega temnega brezna.
To poglavje je malo krajše in ni veliko dogajanja, a upam, da vam je bilo všeč. Lajkajte in komentirajte, prosimmm:heart:
Harmony
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vav!:open_mouth::heart_eyes: Super del!!!!! Upam, da naslednjega kmalu objaviš!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično je!:heart_eyes::heart:
Hitro nadaljuj!:kissing_heart:
Lysm, Annie #1:heart:
Hitro nadaljuj!:kissing_heart:
Lysm, Annie #1:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je tako lepo <3 Ta zgodba je odlična
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oo ful lepa zgodba! A si nadarjena za pisanje?
FUL lepa zgodba in del :heartbeat::revolving_hearts:.
Me obvestiš o novem delu?
Lp,
Gdč. Vsevednica
FUL lepa zgodba in del :heartbeat::revolving_hearts:.
Me obvestiš o novem delu?
Lp,
Gdč. Vsevednica
0
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
ta blog je super!!!!! lovam in seveda spremljam:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkles
Omajgad kok si dobre stvari dobila:heart_eyes::sparkles::blush: ...