Hej!
Jaz hočem narediti vsaj nekaj kar bo komu koristilo zato sem se odločila da napišem zgodbo. Verjetno je naslov zelo butast vsaj meni se zdi tako ampak nimam druge ideje kot da pišem zgodbo. Ta zgodba ne bo najbol vesela ampak bo žalostna zato če ne želite ne rabite brati. Zakaj je žalostna ker ne morem razmišljati pozitivno. Se opravičujem!!!
No pa začnimo.
____________________
Bilo je nekega poletnega jutra ko je neka mamica v gozdu rodila majhno a prikupno deklico. Ime ji je bilo Vio. Vio je že kot novorojen čiča imela rada naravo saj se je tudi v njej rodila. Vii je oče umrl že preden se je rodila. Zato je bila vedno sama. Njena mama pa jo je zapustila že pri 3.letih zato se je morala sama preživljati. Živela je v gozdu a takrat je bila še majhna in so zanjo skrbele živali. Ko jo je mama zapustila si jo je prisvojila neka družina srn. Zato je deklica odraščala do svojega 5.leta pri srnah. Vio je bila povezana z naravo že ob rojstvu zato si ni mogla predstavljati življenja brez deroče reke, mirnega a temnega gozda, brez živali ter lepega sinjega obzorja. A nekega zimskega dne je v gozd prišla neka starka ko je videla Vio je takoj vedela da bo z njo zaslužila veliko. Saj deklica je bila lepa, vesela, mirna. Starka jo je takoj ugrabila ter jo začela prodajati na ulicah. Neka mlada gospodična stara komaj 20.let ki sta ji starša zapustila takšno bogastvo da si niti predstavljati ni mogla je deklico takoj vzela za svojo. Zanjo je plačala ogromno ampak njej se ni zdelo veliko. Tako je deklica dobila svojo skrbnico. Njeni novi mami je bilo ime Andrelina. Andrelina seveda Vie ni marala prav sovražila jo je imela jo je samo zato da se je lahko pred drugimi pohvalila. Ko je Vio dopolnila 6 let je morala v šolo. V šoli ni imela dobrih prijateljev le takšne ki so ji takrat ko jih je najbolj potrebovala zarili nož v hrbet. Tako so tekla leta in Vio je bila že 6.razred. V tem razredu so se začeli najhujši časi njenega življenja. Saj so prej že tudi bili prav vsak dan se je jokala in ni in ni mogla razmišljati pozitivno le kot da je najslabša in najgrša na svetu je pa bilo ravno obratno. Bila je lepa in pogumna. Tudi tistega večera se je začela jokati a tedaj je v sobo prišla Andrelina njena mama. Rekla ji je zakaj joče in Vio ji je pač povedala zgodbo o prijateljih kako ji zarijejo nož v hrbet ko jih najbolj potrebuje. Mama ji seveda ni verjela. Vio pa se je začela povsem drugače obnašati. Razpoloženje ji je nihalo kot noro bila je zdaj žalostna zdaj vesela ni vedela kaj naj naredi. Vio se je zdelo da se je čisto po nepotrebnem rodila. Tako je sklenila da bo naredila samomor. In res že naslednjega jutra se je odpravila globoko v gozd. A ni vedela kje stoji sabo je vzela nož in se zabodla naravnost v srce. Vio je umrla na kraju kjer se je rodila. Od tistega dne dalje Vio več ni obstajala odšla je v nebesa. Kjer počiva še danes.
_____________________
Upam da vam je bila zgodba všeč. Če želite da napišem še kakšno mi prosim to napišite v komentarje. Če vam je zgodba všeč stisnite ta srček in ja. Vem mogoče je res preveč žalostna ampak naj vam povem da sem se jokala ko sem to pisala. Ja mogoče lahko sklepate da sem depresivna. Ja sem ravno včeraj sem ugotovila da imam lažjo obliko depresije.

Lp. Panda:panda_face: