*b*Petek 13
Mia*b*
Še en dan v šoli. Zmešalo se mi bo od vseh testov. Seveda se bo splačalo, ko bom postala učenka te prestižne srednje šole o kateri sanjam že od 5. razreda. No, v bistvu o njej sanjajo moji starši. Jaz bi raje obiskovala oblikovalno, vendar to ni pomembno, oni že vedo. Danes sem pri fiziki dobila svojo najnižjo oceno 4. In to samo zato da bj rešila tisto nehvaležno Ashley. Vendar se mi smili, vedno je sama in nima družbe, tako kot jaz. Mislim da če bi mi jo uspelo izvabiti iz njene bube bi lahko postali super prijateljici.
Ko sva z Ashley izstopili iz avtobusa na Blankovi ulici, sem se odpravila do naše hiše. Kljub temu da sem ji rekla adijo ni odvrnila nič, hladnokrvno se je odpravila do njihove velike hiše. Res nevem kaj se je zgodilo z njo. Včasih je bila bolj družabna.
Ko prispem do hiše ugotovim da so vrata zaklenjena. Le zakaj? Saj ima mami danes vendar dopust. Morda je pa šla zadremat.
V hiši glasno pozdravim, vendar odgovora ni od nikjer. To postaja srhljivo. Ko pridem v dnevno sobo zagledam sporočilo napisano s krvjo »ne bo ju«
Začnem paničariti. Kaj, wkje so starši? Se jim je kaj zgodilo? Kaj se je zgodilo mami in očku! Vsa panična pokličem svojo starejšo sestro, ki se je sicer že odselila. »Halo, Olivija!«
»kaj mala, zakaj težiš«
»mami in očka ni, v sobi pa je s krvjo napisano sporočilo«
»daj mala ne pretiravaj, ata je verjetno v službi, mama pa je verjetno šla v trgovino, kot nazadnje ko si bila prepričana da je ugrabljena. Kakorkoli, adijo«
Odložila je. Za trenutek se mi je zdelo da ima prav, vendar sem takoj zbrala misli. Gotovo mama sporočila ni napisala s krvjo. Čeprav, so nazadnje bile na njem kapljice krvi, ker je pripravljala kosilo in se porezala…Res več ne vem kaj naj, najbrž bi bilo najbolje, da bi poklicala policijo, ampak, a mi bodo verjeli? Vredno je poizkusiti pomislim. Brž v telefon vtipkam 113.
»Halo? Kdo je« se oglasi, po glasu sodeč, srarejši policist.
»Pozdravljeni, v moji hiši se je zgodil zločin« trudim se ostati močna in resna.
»Dvomim. Koliko si stara?« mi odgovori hladno.
Postanem rdeča od jeze »Stara sem 15, na Blankovi ulici v hiši 12b se je zgodil zločin, moji starši so ugrabljeni!«
»A imaš dokaze« zraven se sliši njegovo ogabno žvečenje.
Ah, nič jim ni jasno »Ja, imam dokaze, sporočilo, ki je napisano s krvjo…«
Policist me prekine »Seveda, prašiči pa letijo, prijateljice so ti dale izziv ane? Poznam, vas najstnike radi se norčujete iz policije«
»Čakajte, resna sem…« vendar govorim v prazno. Policist je že odložil.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Za zadnji del leta 2023 pa drugi del moje zgodbe. Aja zgodba je pisana tako da malo pripoveduje Ashley in malo Mia, pać po vzoru romanov pisateljice Karen M. McManus.
Lp Loons
Mia*b*
Še en dan v šoli. Zmešalo se mi bo od vseh testov. Seveda se bo splačalo, ko bom postala učenka te prestižne srednje šole o kateri sanjam že od 5. razreda. No, v bistvu o njej sanjajo moji starši. Jaz bi raje obiskovala oblikovalno, vendar to ni pomembno, oni že vedo. Danes sem pri fiziki dobila svojo najnižjo oceno 4. In to samo zato da bj rešila tisto nehvaležno Ashley. Vendar se mi smili, vedno je sama in nima družbe, tako kot jaz. Mislim da če bi mi jo uspelo izvabiti iz njene bube bi lahko postali super prijateljici.
Ko sva z Ashley izstopili iz avtobusa na Blankovi ulici, sem se odpravila do naše hiše. Kljub temu da sem ji rekla adijo ni odvrnila nič, hladnokrvno se je odpravila do njihove velike hiše. Res nevem kaj se je zgodilo z njo. Včasih je bila bolj družabna.
Ko prispem do hiše ugotovim da so vrata zaklenjena. Le zakaj? Saj ima mami danes vendar dopust. Morda je pa šla zadremat.
V hiši glasno pozdravim, vendar odgovora ni od nikjer. To postaja srhljivo. Ko pridem v dnevno sobo zagledam sporočilo napisano s krvjo »ne bo ju«
Začnem paničariti. Kaj, wkje so starši? Se jim je kaj zgodilo? Kaj se je zgodilo mami in očku! Vsa panična pokličem svojo starejšo sestro, ki se je sicer že odselila. »Halo, Olivija!«
»kaj mala, zakaj težiš«
»mami in očka ni, v sobi pa je s krvjo napisano sporočilo«
»daj mala ne pretiravaj, ata je verjetno v službi, mama pa je verjetno šla v trgovino, kot nazadnje ko si bila prepričana da je ugrabljena. Kakorkoli, adijo«
Odložila je. Za trenutek se mi je zdelo da ima prav, vendar sem takoj zbrala misli. Gotovo mama sporočila ni napisala s krvjo. Čeprav, so nazadnje bile na njem kapljice krvi, ker je pripravljala kosilo in se porezala…Res več ne vem kaj naj, najbrž bi bilo najbolje, da bi poklicala policijo, ampak, a mi bodo verjeli? Vredno je poizkusiti pomislim. Brž v telefon vtipkam 113.
»Halo? Kdo je« se oglasi, po glasu sodeč, srarejši policist.
»Pozdravljeni, v moji hiši se je zgodil zločin« trudim se ostati močna in resna.
»Dvomim. Koliko si stara?« mi odgovori hladno.
Postanem rdeča od jeze »Stara sem 15, na Blankovi ulici v hiši 12b se je zgodil zločin, moji starši so ugrabljeni!«
»A imaš dokaze« zraven se sliši njegovo ogabno žvečenje.
Ah, nič jim ni jasno »Ja, imam dokaze, sporočilo, ki je napisano s krvjo…«
Policist me prekine »Seveda, prašiči pa letijo, prijateljice so ti dale izziv ane? Poznam, vas najstnike radi se norčujete iz policije«
»Čakajte, resna sem…« vendar govorim v prazno. Policist je že odložil.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Za zadnji del leta 2023 pa drugi del moje zgodbe. Aja zgodba je pisana tako da malo pripoveduje Ashley in malo Mia, pać po vzoru romanov pisateljice Karen M. McManus.
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful donra zgodba. Komi čakam masledn del!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res je fajn, pohit z naslednim delom, k me ful zanima.
0
hot<3
Moj odgovor:
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(66)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)



Pisalnica