3. september - SREDA

Dragi dnevnik!
Danes se v šoli ni zgodilo nič posebnega. Osmi razredi so imeli sistematski pregled, tako da Nejca ni bilo v šoli. Posledica je tudi, da sem sama sedela in na avtobusu in na kosilu. Zoja je bila cel dan malo zamišljena in zaskrbljena. Ko sem jo vprašala kaj je, je rekla da ni nič in da so samo majhni družniski problemi. Popolnoma razumem, kako se počuti!
Ko smo že pri družini, mami je danes popoldne hotela da dokončno zložim vse iz škatel in si uredim sobo, kot hočem. Še sreča, da sem si na telefon slikala mojo prejšnjo sobo, saj sem hotela, da je zdajšnja čim bolj pododobno urejena. Ko sem ob selitvi zlagala stvari v škatle, sem jih bolj kot ne zmetala noter in nisem najbolj natančno gledala, kaj sploh dajem vanjo. Zdaj pa sem vsako stvar posebej pogledala. Bolj ko sem globoko vzemala stvari iz škatel, bolj stare predmete sem našla. Poleg obeskov, okraskov in mojih osebnih zadev sem našla cel kup spominov.
Seznam vseh pomembnih stvari, ki sem jih našla:
- Obesek s srčkom, ki mi ga je nekoč podaril Martin, moj bivši sošolec.
- Vsa pisma miklavža.
- Velikooo opravičilnih pisem od Sofije (od Leona nobenega).
- Stare izvode revije "MAŠ_TO", ki sem jo pisala in jo dala za prebrati vsem članom družine.
-...
Ob vsem tem sem se morala nasmejati in se spomniti, kaj je čemu namenjeno in komu pripada. Toda NIČ se ne mora kosati s temu, kar sem našla čisto na koncu (list sem prilepila notri).

Draga Lara!
Ko to bereš, si mogoče stara že 15 let, mogoče hodiš v srednjo šolo, mogoče se me sploh ne spomniš več. Kakorkoli, rada bi ti povedala, da si bila vedno krasna oseba in moja najboljša prijateljica. Za vsako stvar si našla rešitev in ob tebi sem bila lahko vedno, kar sem hotela biti. Razumela si me in doživeli sva toliko lepega in nepozabnega... Rada te imam.
Tvoja Kleja <3
(P.S. To sporočilo sem zakopala med stvari v tvojo selitveno škatlo, ko sem bila pri tebi in si šla na stranjšče)

To sporočilo me je tako pogrelo in me spomnilo na stare trenutke s Klejo. Vse, kar sva skupaj doživele in prestale. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sva se spoznale... Na licu sem začutila nekaj mokrega in toplega. Ne bom šla stavit, ampak drugo kot solza to ni moralo biti.
Bistvo tega je, da sem danes spoznala, kako pogrešam stari dom. "Dom ni kraj na zemljevidu, dom je tam, kjer se počutiš doma." Nikakor ne morem reči, da se tukaj počutim domače!


Ogrlica, ki jo je Martin podaril Lari: https://images.app.goo.gl/GQ7WfqtYYgVkT7PWA


Larina bivša hiša:
https://images.app.goo.gl/5grKNdrFpP4Q3eAE7

Larina bivša soba:
https://images.app.goo.gl/Ka64KCQAyTZcHbYj8

*

Današnji del je malo krajši, ampak še vseeno upam, da vam je všeč. Zdaj bo tudi začelo postajati napeto :). Ta del je bil namenjen Šolskemu dekletu - hvala ker spremljaš!
Lysm, Pg