A se lahko prosim premakneš?", sem rekla fantu, ki ga do zdaj v našem razredu še nisem nikoli videla. Ko se je obrnil k meni sem se počutila, kot da bi nekdo v meni vžgal ogenj. "Ojoj, zardevam!", sem pomislila. Potem je rekel: "Zakaj se ne vsedeš samo zraven mene, huh?". "Jah.... Seveda?!". Ura geografije se mi je vlekla kot bi bila dolga tri ure likovne (verjemi mi to je zelllooooooo dolgo). Vedno sem pazila, da nisem izgledala neprivlačno. Ko je zvonec končno zazvonil sem si kar oddahnila. Nič več zelo kjut fantov, ki sedijo zraven mene. Kasneje sem izvedela, da mu je ime Justin. In KRIZA!!! Pri slovenščini se je (očitno) odločil, da mi bo spet delal družbo v isti klopi. Moja lica so bila tako vroča, da bi na njuh lahko spekel slanino. Poskušala sem biti obrnjena stran od njega, ampak je bila tabla v njegovi smeri in ker nam je učiteljica na tablo napisala primere in sem mogla gledati. Seveda me je videl da sem zardevala. S časom sva postala prijatelja, saj sva itak pri vsakem predmetu sedela skupaj. Minila sta 2 meseca in postala sva najboljša prijatelja. Justin in jaz svase družila vsak dan pri njem doma. Po naključju sem ugotovila, da je njegova družina zelo bogata in ko rečem zelo mislim zelooooo. Imel je veliko Gucci stvari in mi je nedolgo nazaj kupil Gucci torbico, ki je na žalost nisem mogla sprejeti. Velikokrat mi je prigovarjal, da greva v k meni domov, ampak me je bilo vedno strah, da bo videl, da smo revni in da me bo zafrkaval in ne bova več prijatelja. Še vedno sem imela velik "crush" nanj in ga res nisem hotela izgubiti, zato sem se vedno izmislila nov izgovor.