nov del je tukaj! link do prejšnega dela: https://www.pil.si/pisalnica/objava/nobody-isn-t-perfect

S Daisy in mami smo stekle do avta kjer nas je ati že čakal. Danes je bil še slabše volje. Ko ga je mami videla kako se kislo drži ga je le ošinila z ostrim pogledom in prižgala radijo. Oči je vtaknil ključ v avto in ga skušal zavrteti. Poskušal je ampak ni uspelo. Mami ga je le osupljeno gledala in držala pesti, da bo delal.《Mami, kaj pa če ne bomo morali iti tja?》Je pojokala Daisy in me objela kot klop. Mami se ji je le nasmehnila in dejala:《Ljubica, vse bo vredu. Če ne bomo mogli s tem avtom bomo pa odšli z taxijem.》Daisy jo je čudno pogledala kot, da sliši prvič besedo taxi saj si ni morala predstavljati vožnjo v taxiju. Avto se še vedno ni hotel vžgati zato je mami poklicala taxija. Oči jo je hotel pregovoriti, da mu bo uspelo vendar mu seveda ni. Kmalu se je zraven našega avta vstavil taxi. Vsi smo se vseeli v njega in že smo se vozili. Naenkrat mi je začel zvoniti telefon. Z velikimi očmi sem pogledala kdo me kliče.Bila je Kayla, moja najboljša prijateljica iz bivše šole. V očeh so se mi nabrale solze jaz pa sem le prekinila in odložila telefon na moja kolena. Pot je bila dolga in utrudljiva vendar smo le prispeli.《Tukaj smo!》Je veselo vzkliknila mami. Vsi smo spali amapak, ko smo zaslišali mamin veseli krik smo se vsi takoj zbudili. Peš smo hodili po lepem in čudovitem zelenem travniku. Sestrica je navdušeno skakala od veselja in si prepevala. V bližini ni bilo nikjer nobene hiše, le gozdovi in zelen travnik.《Ja, kje pa je hiša?》Je vprašal oči, ki se je že pripravljal, da bojo odšli nazaj.《Kaj vam nisem povedala?》Se je zasmejala mami. Le nasmehnila se je in nam z očmi namignila proti gozdu. Vsi smo ji kot vojaki sledili. Nekaj časa smo hodili po jasi potem pa smo prispeli v temen gozd.《Tamle je!》Mami je pokazala s prstom proti leseni hišici v daljavi, ki ni bila niti majhna niti velika. Daisy je stekla proti hiši in si jo razburljivo ogledovala. Še sama sem stekla proti njej in stopila zraven sestrice.《Kaj ni lepa?》Se je nasmehnila sestrica in gledala v leseno hišo. Le mrko sem jo pogledala saj mi hiša ni bila 'waw'. Mami mi je v roko porinila kjuče in meni prepustila da jih odklenem. Daisy me je grdo pogledala s pogledom: "jaz bi to naredila!". Ključ sem ji dala v roko in se ji nasmehnila. Sestrica je takoj stekla do vrat in jih odklenila. Hišicq je bila skromna ampak kar lepa. Oče je še vedno grdo gledal in stopil v hišo, mami pa takoj za njim. Ko sem pogledala njegova obraza sta se mi zdela kot sonce in luna ali bela in črna. Ne vidim smisla, da sta še skupaj. Po stopnicah sem odšla da bi si ogledala naslednje nadstropje. V naslednjem nadstropju je bila postelja za dva. Pred mano so me čakala še zadnja vrata v drugem nadstropju. Počasi sem jih odprla in zagledala dve postelji za naju z Daisy. Nič v teh hiši me ni tako privlačilo zato sem takoj odšla iz sobe.《Kaj ti ni všeč?》mami me je užaljeno pogledala.《Ja mi je, vendar mmai razumi me. Ni isto kot stari dom.》Mami se mi je nasmehnila kot, da bi me razumela vendar vem, da me ni. Mami razmišlja le o svoji novi službi in ne o lepih spominih v starem domu. Toda nimam izbire. Ne morem kar sama začeti hoditi proti staremu domu. Edina dobra plat tega je nova šola. Bila je že skoraj noč zato sva z Daisy odšli v posteljo.《Lahko noč Emma.》Mi je rekla sestrica preden je zaprla svoje oči. Le nasmejala sem se ji in jih še jaz zaprla. Zbudilo me je mamino vpitje, ki se ni spremenilo:《Punci, vstanita!》 Le zavila sem z očmi in si čez glavo pokrila odejo. Mami je odprla najina škripajoča vrata. Daisy je takoj skočila iz postelje in stekla ven, jaz pa sem bila še vedno pokrita z toplo odejo.《Emma, v šolo greš.》Ko sem zaslišala besedo 'šola' sem zdrvela iz sobe na zajtrk. Danes se začne edina dobra plat te selitve. Tega ne smem zamuditi. Končno se je še sestra uredila in lahko sva odšli v šolo skupaj z staršema. Prvi dan bomo odšli skupaj, da bova s sestro ugotovili kako se priti do tja. Oči ni hotel odditi z nami vendar ga je mami prepričala. Ko smo prečkali travnik smo še malo odšli po pločniku in zagledali veliko svetleče belo stvabo. Poslovili sva se od atija in mami ter veselo začeli hoditi proti novi šoli. Na hodniku sva se ločili in vsaka je odšla v svoj razred. Ona v tretji razred, jaz pa v deveti. Zagledqla sem vrata na katerim je z velikimi tiskanimi črkami pisalo:
9.A
ko sem prebrala napis so se mi začela tresti kolena. Z tresočimi rokami sem odprla vrata razreda in vame se je zazrlo 25 parov oči.
(se nadaljuje)



hojla! Tukaj je nov del! Ne vete kako bom vesela, če bote lajkali in komentirali saj sem danes imela zelo naporen učni dan pa še jutri bom vprašana. Btw do 16:00 sem delala nalogo. Lepo bodite! I'ts me