Ko so se odprla vrata je pred sabo zagledala... volkodlaka, s katerim je sedela pri PZG (pošastni zgodovini). Bil je premočen od potu in z njega je lila voda, pomešana z blatom. Ko ga je zagledala je bila tako presenečena, da je zakričala.
"tiho, slišal te bo in potem bova oba umrla. Mimogrede ime mi je Edrar," je dejal.
Kljub svojemu presenečenju se je uspela zadržati, da ni nemudoma zakriča kdo ju bo ubil.
In samo zmedeno zamrmrala tih "veselilo me je."
V tistem se je na hodniku zaslišalo tiho podrsavanje čevljev ob tla, zmanjkovalo jima je časa. Tedaj je Edgar dobil idejo.
"okno," je zašepetal. Emilija je v trenutku razumela na kaj namiguje, in ravno se je želela upreti, ko so se začela vrata počasi, počasi, odpirati.
V tistem trenutku, ni bilo več poti nazaj.
Splezala sta skozi okno in se počasi pomikala po polici, proti sosednjemu balkonu, ki pa je bil na žalost precej oddaljen, od Emilijine sobe. Iz sobe iz katere sta pravkar pobegnila, se je slišalo premetavanje pohištva in tiho preklinjanje, ko je marilec ugotovil, da sta mu pobegnila.
_____________________________________________________
Znašla sta se v precej veliki a razmetani sobi. Takrat se je Edgar nasmejal in dejal,
"dobrodošla, v moje kraljestvo."
Emilija se je nasmehnila in vsa zadihana dejala,
"hvala, rešil si mi življenje, čeprav sem se v nevarnosti znašla prav zaradi tebe."
Edgarju je postalo malo nerodno, in izustil je pritajen, "prosim," potem pa ko je videl Emilijino reakcijo, ko se je razgledovala po sobi, bruhnil v smeh. Nekaj časa sta se samo smejala, potem pa je Emilija rekla,
"kako bova pojasnila kaj počnem, v tvoji sobi,"
________________________________________________
*i*Če imate kakšna vprašanja napišite!!!!!!!!!!!*i*:sparkling_heart::heart_eyes::smiley_cat:
"tiho, slišal te bo in potem bova oba umrla. Mimogrede ime mi je Edrar," je dejal.
Kljub svojemu presenečenju se je uspela zadržati, da ni nemudoma zakriča kdo ju bo ubil.
In samo zmedeno zamrmrala tih "veselilo me je."
V tistem se je na hodniku zaslišalo tiho podrsavanje čevljev ob tla, zmanjkovalo jima je časa. Tedaj je Edgar dobil idejo.
"okno," je zašepetal. Emilija je v trenutku razumela na kaj namiguje, in ravno se je želela upreti, ko so se začela vrata počasi, počasi, odpirati.
V tistem trenutku, ni bilo več poti nazaj.
Splezala sta skozi okno in se počasi pomikala po polici, proti sosednjemu balkonu, ki pa je bil na žalost precej oddaljen, od Emilijine sobe. Iz sobe iz katere sta pravkar pobegnila, se je slišalo premetavanje pohištva in tiho preklinjanje, ko je marilec ugotovil, da sta mu pobegnila.
_____________________________________________________
Znašla sta se v precej veliki a razmetani sobi. Takrat se je Edgar nasmejal in dejal,
"dobrodošla, v moje kraljestvo."
Emilija se je nasmehnila in vsa zadihana dejala,
"hvala, rešil si mi življenje, čeprav sem se v nevarnosti znašla prav zaradi tebe."
Edgarju je postalo malo nerodno, in izustil je pritajen, "prosim," potem pa ko je videl Emilijino reakcijo, ko se je razgledovala po sobi, bruhnil v smeh. Nekaj časa sta se samo smejala, potem pa je Emilija rekla,
"kako bova pojasnila kaj počnem, v tvoji sobi,"
________________________________________________
*i*Če imate kakšna vprašanja napišite!!!!!!!!!!!*i*:sparkling_heart::heart_eyes::smiley_cat:
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof