Pisalnica
*b*ODSEV MESEČINE*b*
(drugič ker se mi je prvič ponesrečilo)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tečem po dolgi prazni temni ulici. Edino vprašanje, ki se mi zdaj vrti po glavi in me noče pustiti pri miru je: »Kako bom sploh preživela?«. Verjetno bom morala najti kakšen gozd poln miši in kuščarjev… ali pa reko polno rib.
Še vedno se ne ustavim. Za enkrat je moj cilj morje ki je vsaj nekaj kilometrov daleč. »Čim dlje, bolje je, pa, če umrem po poti,« pomislim.
Čeprav sem odločna in nočem popustiti mi noge začnejo pešati. Moj ritem je vse počasnejši, čeprav se delam, da tega ne opazim. Celo moje mačje telo nasprotuje nadaljnjim naporom a ga ne poslušam. Hočem zbežati in se nikoli več vrniti, da jim bo žal.
Da jim bo žal, da so tako grdo ravnali z menoj, da jim bo žal, da pozabljajo name za več dni, da jim bo žal… a najverjetneje jim ne bo. Saj je enkrat moj gospodar rekel, da sem jim samo v napoto in, da jim samo denar mečem v smeti.
Ne, pozabili me bodo. Ne bo jim žal. Še srečni bodo ker so se me znebili.
Bolje zame in za njih, čeprav jim ne želim nič dobrega. Niti dobre večerje, ki si jo jaz tako močno želim, niti enega užitka ali nasmeha več. Vsaj ob meni ne.
Zdaj bom prosta in živela vsepovsod, ne pa samo na njihovem podstrešju ali v dnevni sobi, ko so me potrebovali samo za to, da sem igračka njihovim otrokom. Sama se bom odločala kdaj, koliko in kaj bom jedla ter najpomembneje… kaj bom delala.
Verjetno se že sprašujete, kdo sem ta uboga jaz in kdo so tej oni? Naj se vam na kratko predstavim: sem Aira, od danes naprej potepuška mačka. Oni pa so tisti, ki so me vzeli iz zavetišča. Nisem marala zavetišča, ampak sem spoznala, da so ljudje še hujši. Od danes naprej ne bom imela nič več opraviti z njimi! Razen mogoče… pojesti njihove ostanke… V redu bom!
Zdaj me noge že resnično bolijo in ne morem več ignorirati utrujenosti. Še zadnje moči porabim, da se zvlečem v še temnejšo in še bolj prazno majhno ulico. Tu bo danes moje prenočišče.
Ker niti malo ne zaupam več ljudem ne bom spala na tleh pod njihovimi nogami, kot nekakšen ponižan pes. O, ne!
Pogledam navzgor. Skoraj se ne vidi neba, tako tesno skupaj so stavbe. Prešini me zamisel. Po hrbtu me spreleti neprijeten občutek, kot da bi me stresla elektrika. Ne zmorem. Komaj, da tačko premaknem. Najraje bi se zgrudila po tleh in zaspala a, ta trenutek sem preveč ponosna.
Opazim, da je na zidu pritrjenih veliko polic za rože in vrvi za perilo. Če bi le imela dovolj moči- a nimam je. Komaj še razmišljam…
Sem na robu tega, da se zgrudim. Noge se mi že hudo majajo in še zadnjič poskušam zamijavkati kakšni drugi mački, ki je mogoče v bližini. Moj cvileč »mijav« odmeva po stenah hiš v ulici in v tistem trenutku se zgrudim.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Olleh!
Kot obljubljeno je tukaj poprava moje zgodbe :)
PROSIM če imate kakšen popravek, idejo ali kritiko napišite v komentarje ali pa v moj kotiček:revolving_hearts:
Če bo vse vredu mogoče kmalu pride nadeljevanje:heart:
Vesela bom kakršnekoli podpore pri zgodbi :kissing_heart:
Lyzm in hvala, če si prebral/a,
*Galaxy Ginny*
(drugič ker se mi je prvič ponesrečilo)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tečem po dolgi prazni temni ulici. Edino vprašanje, ki se mi zdaj vrti po glavi in me noče pustiti pri miru je: »Kako bom sploh preživela?«. Verjetno bom morala najti kakšen gozd poln miši in kuščarjev… ali pa reko polno rib.
Še vedno se ne ustavim. Za enkrat je moj cilj morje ki je vsaj nekaj kilometrov daleč. »Čim dlje, bolje je, pa, če umrem po poti,« pomislim.
Čeprav sem odločna in nočem popustiti mi noge začnejo pešati. Moj ritem je vse počasnejši, čeprav se delam, da tega ne opazim. Celo moje mačje telo nasprotuje nadaljnjim naporom a ga ne poslušam. Hočem zbežati in se nikoli več vrniti, da jim bo žal.
Da jim bo žal, da so tako grdo ravnali z menoj, da jim bo žal, da pozabljajo name za več dni, da jim bo žal… a najverjetneje jim ne bo. Saj je enkrat moj gospodar rekel, da sem jim samo v napoto in, da jim samo denar mečem v smeti.
Ne, pozabili me bodo. Ne bo jim žal. Še srečni bodo ker so se me znebili.
Bolje zame in za njih, čeprav jim ne želim nič dobrega. Niti dobre večerje, ki si jo jaz tako močno želim, niti enega užitka ali nasmeha več. Vsaj ob meni ne.
Zdaj bom prosta in živela vsepovsod, ne pa samo na njihovem podstrešju ali v dnevni sobi, ko so me potrebovali samo za to, da sem igračka njihovim otrokom. Sama se bom odločala kdaj, koliko in kaj bom jedla ter najpomembneje… kaj bom delala.
Verjetno se že sprašujete, kdo sem ta uboga jaz in kdo so tej oni? Naj se vam na kratko predstavim: sem Aira, od danes naprej potepuška mačka. Oni pa so tisti, ki so me vzeli iz zavetišča. Nisem marala zavetišča, ampak sem spoznala, da so ljudje še hujši. Od danes naprej ne bom imela nič več opraviti z njimi! Razen mogoče… pojesti njihove ostanke… V redu bom!
Zdaj me noge že resnično bolijo in ne morem več ignorirati utrujenosti. Še zadnje moči porabim, da se zvlečem v še temnejšo in še bolj prazno majhno ulico. Tu bo danes moje prenočišče.
Ker niti malo ne zaupam več ljudem ne bom spala na tleh pod njihovimi nogami, kot nekakšen ponižan pes. O, ne!
Pogledam navzgor. Skoraj se ne vidi neba, tako tesno skupaj so stavbe. Prešini me zamisel. Po hrbtu me spreleti neprijeten občutek, kot da bi me stresla elektrika. Ne zmorem. Komaj, da tačko premaknem. Najraje bi se zgrudila po tleh in zaspala a, ta trenutek sem preveč ponosna.
Opazim, da je na zidu pritrjenih veliko polic za rože in vrvi za perilo. Če bi le imela dovolj moči- a nimam je. Komaj še razmišljam…
Sem na robu tega, da se zgrudim. Noge se mi že hudo majajo in še zadnjič poskušam zamijavkati kakšni drugi mački, ki je mogoče v bližini. Moj cvileč »mijav« odmeva po stenah hiš v ulici in v tistem trenutku se zgrudim.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Olleh!
Kot obljubljeno je tukaj poprava moje zgodbe :)
PROSIM če imate kakšen popravek, idejo ali kritiko napišite v komentarje ali pa v moj kotiček:revolving_hearts:
Če bo vse vredu mogoče kmalu pride nadeljevanje:heart:
Vesela bom kakršnekoli podpore pri zgodbi :kissing_heart:
Lyzm in hvala, če si prebral/a,
*Galaxy Ginny*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla *Galaxy Ginny*
s tole zgodbo si zadela v polno! Nimam besed.:astonished::cherry_blossom:. Kako ti rata napisat tako dobro zgodbo? In ta začetek je dober. :yellow_heart::green_heart: Veliko nas začne z: Moje ime je, ali pa Nekoč je živel, ali pa: Sem... ti pa si naredila res dober začetek. In me res zanima kaj bo naprej. Naj ti ne zmanjka idej, ker se s tega zna naredit res veliko dobrih zgodb.
Lysm
sprinGirl
s tole zgodbo si zadela v polno! Nimam besed.:astonished::cherry_blossom:. Kako ti rata napisat tako dobro zgodbo? In ta začetek je dober. :yellow_heart::green_heart: Veliko nas začne z: Moje ime je, ali pa Nekoč je živel, ali pa: Sem... ti pa si naredila res dober začetek. In me res zanima kaj bo naprej. Naj ti ne zmanjka idej, ker se s tega zna naredit res veliko dobrih zgodb.
Lysm
sprinGirl
1
Hvala ti fuuuuuuuuul za ta komentar resno <3
ful mi pomeni da je nekdo res prebral to in mu je všeč!
Res še enkrat hvala,
GG
ful mi pomeni da je nekdo res prebral to in mu je všeč!
Res še enkrat hvala,
GG
Tebi hvala ker pišeš tak dobre zgodbe >3
Men bi res ful pomenlo da bi pogledala eno mojo zgodbo pa napisala kaj si mislš k nisem čist sigurna.
https://pil.si/forumi/zrtvovanje/med-solzami-1
https://pil.si/forumi/zrtvovanje/kaj-pomeni-biti-prijatelj
Men bi res ful pomenlo da bi pogledala eno mojo zgodbo pa napisala kaj si mislš k nisem čist sigurna.
https://pil.si/forumi/zrtvovanje/med-solzami-1
https://pil.si/forumi/zrtvovanje/kaj-pomeni-biti-prijatelj
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woww sam to lahki recem.
in cist se strinjam s springirl
pac res vsi zacnemo tok mene je pa presenetlo ko sem pol prebrala najprej mačje telo pa sm si mislila ok mogoc je macka
pa berem naprej pa vidim da je res
pac ful dobro si naoisala zgoxbo
hutro nov delll
in cist se strinjam s springirl
pac res vsi zacnemo tok mene je pa presenetlo ko sem pol prebrala najprej mačje telo pa sm si mislila ok mogoc je macka
pa berem naprej pa vidim da je res
pac ful dobro si naoisala zgoxbo
hutro nov delll
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Res super zgodba, vendar imam nekaj komentarjev oz. nasvetov.
1. Vsebina je kar kratka, čeprav vidim, da si se ful potrudila.
2. Zgodba se naj odvija bolj počasi.
3. Tu in tam pozabiš kakšno vejico.
zgodbo lahko še izboljšaš, ampak je res v redu :-)
Res super zgodba, vendar imam nekaj komentarjev oz. nasvetov.
1. Vsebina je kar kratka, čeprav vidim, da si se ful potrudila.
2. Zgodba se naj odvija bolj počasi.
3. Tu in tam pozabiš kakšno vejico.
zgodbo lahko še izboljšaš, ampak je res v redu :-)
1
BooksLife
Oj!
Hvala ti za pohvalo in nasvete!
1. naslednji del bo daljši <3
2. to sem tudi jaz opazila, da ko se mi ne da pisat se zgodba ful preveč vleče ko pa dobim inspiracijo pa hočem kar vse naenkrat povedat :/ bom delala na tem!
3. s tem se pa strinjam čeprav se vedno potrudim mi uidejo xD
hvala ti res za popravke!
*Galaxy Ginny*
Hvala ti za pohvalo in nasvete!
1. naslednji del bo daljši <3
2. to sem tudi jaz opazila, da ko se mi ne da pisat se zgodba ful preveč vleče ko pa dobim inspiracijo pa hočem kar vse naenkrat povedat :/ bom delala na tem!
3. s tem se pa strinjam čeprav se vedno potrudim mi uidejo xD
hvala ti res za popravke!
*Galaxy Ginny*
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uau bravo komaj čakam nadaljevanje
:kissing_heart:
:kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
supr zgodba!! mi je vsec, edino kar bi pripomnila da bi lahko pikico pocasneje pisala odvijanje zgodbe. to je sam konstruktivna kritika in dw ker je zgodba ofc amazing. se slisma kaj na discordu <33
1
oj anciiiii <3 hvala in ja, mi je že BooksLife to rekla ampak naslednji del je veliko bolj dolgočasen ne skrbi kr rabim neke stvari predstavit...
Ly,
GG
Ly,
GG
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Evo, prebrano:grinning:in to z veseljem:wink:Res, res, res odlična zgodba, kot, da si končala študij iz literature:sweat_smile:Enkrat moraš res napisat pravo knjigo. Tako, da z eno besedo FANTASTIČNO!:ok_hand::ok_hand::ok_hand::cat::cat::cat:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla, sem zdajle izkoristila pavzo med učenjem, da sem prebrala ;D
Pisanje ti gre dobro. Sicer ni popolno, ampak z vajo se vse izboljša. Malo me je presenetilo, ker sem si res predstavljala eno punco, ki teče za svoje življenje, potem je bila pa mačka, tako da če si hotela ta učinek presenečenja, ti je to dobro uspelo.
Malo pazi na vejice, nekje jih je premalo, nekje pa preveč.
Also, ogromno vas piše 'za enkrat'. Pravilno je 'zaenkrat'. Če želiš zveneti 'bolj pravilno', uporabi 'za zdaj', čeprav tudi 'zaenkrat' ni narobe.
Na koncu si trikrat omenila, da se bo zgrudila. Uporabi kakšno drugo besedo (omedlela, padla, zagrnila jo je tema,...), ali pa še bolje - uberi taktiko 'show, not tell'. Po slovensko 'pokaži, ne povej'. Torej povedala si, da se bo zgrudila. Ampak lahko bi pokazala, v smislu 'težke noge, vrtenje, opotekanje, slabost, glavobol, neznosna utrujenost,...'. Upam da razumeš.
-- No Name
Pisanje ti gre dobro. Sicer ni popolno, ampak z vajo se vse izboljša. Malo me je presenetilo, ker sem si res predstavljala eno punco, ki teče za svoje življenje, potem je bila pa mačka, tako da če si hotela ta učinek presenečenja, ti je to dobro uspelo.
Malo pazi na vejice, nekje jih je premalo, nekje pa preveč.
Also, ogromno vas piše 'za enkrat'. Pravilno je 'zaenkrat'. Če želiš zveneti 'bolj pravilno', uporabi 'za zdaj', čeprav tudi 'zaenkrat' ni narobe.
Na koncu si trikrat omenila, da se bo zgrudila. Uporabi kakšno drugo besedo (omedlela, padla, zagrnila jo je tema,...), ali pa še bolje - uberi taktiko 'show, not tell'. Po slovensko 'pokaži, ne povej'. Torej povedala si, da se bo zgrudila. Ampak lahko bi pokazala, v smislu 'težke noge, vrtenje, opotekanje, slabost, glavobol, neznosna utrujenost,...'. Upam da razumeš.
-- No Name
1
Heh ja to je bil moj namen ;) očitno mi je res uspelo xD Za vejice vem in se res trudim ampak vseeno kakšno spustim :/
Hvala za opozorilo :) se bom probala ne toliko ponavljat xD
Hvala res da si prebrala!
GG
Hvala za opozorilo :) se bom probala ne toliko ponavljat xD
Hvala res da si prebrala!
GG
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
TOOOOOOOOOOOOOOOO MAČKEEEEEEEEEEEEEEEEE (to je use kar bom reku)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful lepo napisano!:heart::fire:
Bi ti bila 100krat hvaležna, če me obveščaš!:full_moon_with_face:
Bi ti bila 100krat hvaležna, če me obveščaš!:full_moon_with_face:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ne morem verjeti!!!! Ta zgodba je odl:heart_eyes:jaz si nebi nikoli spomnila tako dkbre zgodbe. :upside_down:Nimam čsito nobene kritike, ker to je res waaaw. Brez besed sem:astonished:To je ena bolješ zgodb ki sem jih brala. Še naprej piši in navdušuj bralce:blush::grinning:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
