»Evola,« je zažgolela Krystyn in ga prebudila iz misli. Pred njega je postavila skodelico iz katere se je kadilo. Indigo je prijel šalico ter jo ponesel k ustom. Bil je isti čaj kot dan prej. Še zmeraj odličen. » Čaj je res dober. Iz česa ga narediš?« je radovedno vprašal, ter glavo rahlo nagnil v stran. Kadar se ni nadzoroval je imel to grozno navado, da je vedno ko ga je nekaj zanimalo glavo nagnil na stran. A trenutno se za to ni prav preveč sekiral. Bil je malo boljše volje kot včeraj, tako da je svoj samonadzor malo omilil. Starka se mu je igrivo nasmehnila: » O ne ne, recepta ne dobiš. Drugače pa hvala.« On je skomignil in spil še en požirek sladkaste, tople pijače.
Krystyn je premišljevala. Fant je bil za odtenek prijaznejši kot dan poprej, čeprav še zmeraj povečini v tišini. Presenetilo jo je, da je bil že tako zgodaj pokonci, navadno njegovi vrstniki spijo veliko dlje. »Si videl današnji vzhod?« ga je zvedavo vprašala, zanimalo jo je, če je zares vstal ob zori. On ji je pokimal in tiho rekel: »Čudovit prizor, škoda bi ga bilo zamuditi.« Odločil se je, da ji bo povedal po resnici. Ta ženska je nekako, še sam ni vedel s čim, pridobila njegovo zaupanje in ni se ji zares bal pokazati njegove toplejše plati. Bila je namreč popolnoma neškodljiva. No ali pa se je res res dobro pretvarjala. Pa tudi če se je, zakaj bi bilo tako grozno če neka zlobna starka ve, da imaš rad sončne vzhode. To namreč ni bila fizična, temveč psihična šibkost. Če to sploh je šibkost. No ja, odvisno komu jo pokažeš.
Fant jo je popolnoma presenetil z odgovorom. Kajti to je bilo popolno nasprotje človeka, ki ga je spoznala včeraj. Sedaj je razumela Erinino dilemo. Indigo je bil verjetno res človek stotih obrazov.
Še dolgo časa sta sedela v tišini vsak zaposlen z svojimi mislimi. Krystyn je vmes izginila v kuhinjo nato je prišla nazaj s čajnikom. Indigo je na polici za sabo našel neko knjigo in jo začel listati. Ni mu bilo do pogovora a mu je nekako zmanjkalo misli. Precej hitro je sprejel dejstvo, da drugi svetovi očitno obstajajo, sicer mu še vedno ni bilo jasno kako so njegovi možgani to dojeli a to so bile, celo zanj, preveč filozofske misli, prav tako pa se je nehal ubadati s tem, kaj je ta svet, ker je vsakič prišel do zaključka, da ne ve ničesar in brez dodatnih informacij ne more ugotoviti popolnoma nič novega, ni pa bil ravno na volji za zasliševanje starke pred njim. Poleg tega pa, če bi ali ona ali Ben hotela, da vesta kje sta, bi jima to najverjetneje že povedala. Tako da, tudi če bi vprašal, verjetno ne bi dobil odgovorov. Saj bi lahko poskusil, a je bil zelo potrpežljiv človek in tukaj mu je bilo presenetljivo lepo, tako da se je odločil, da bo počakal, dokler mu Krystyn ali Ben sama ne povesta.
Erin je odprla oči in se pretegnila. Premaknila se je v sedeči položaj ter se ozrla po s soncem obsijani sobi. Postelja nasproti njene je bila prazna, kar je pomenilo da je bil Indigo že pokonci. Erin se je začudila. Sicer je sama navadno kar dolgo spala, a je bila še vseeno budna pred večino ljudi. Najverjetneje ni vstal dolgo nazaj. Odpravila se je po stopnicah navzdol v jedilnico. Za mizo sta sedela Krystyn in Indigo, ki sta jedla zajtrk. Fant jo je samo ošvrknil s pogledom, starka pa je veselo rekla: » Dobro jutro zaspanka, pa si se le prikazala. Imela sem namen te počakati, da pozajtrkujemo skupaj, a sva se rahlo naveličala čakanja.« Erin se je nasmehnila starki ter sedla poleg nje. V skodelico si je nalila čaj in segla po kosu omamno dišečega kruha ter lončku marmelade ob njem. Zaznala je, da jo je le starka želela počakati, medla jo je dvojina ob koncu njenega stavka. Torej sta jo obadva čakala? Kdaj je ta človek vstajal? Oh Erin, kako si lahko sposobna toliko razmišljati o neki tako neumni stvari, kot je to, kdaj se nekdo zbudi.
» Jaz imam neke stvari za opravit, tako da vaju pokličem za kosilo. V predprostoru je cel kup stvari, zagotovo bosta našla kaj zanimivega,« je rekla Krystyn ko so vsi pojedli zajtrk. Oba sta ji prikimala ter vstala od mize. Erin se je odpravila po stopnicah navzgor, zdelo se ji je kot da ju Krystyn noče ob sebi, kar pa je bilo popolnoma razumljivo, kajti bila sta popolna tujca, ki ju je gostoljubno sprejela k sebi.
Indigo pa je vstal in prijel skodelico ter krožnik, da bi ju pospravil. »Ni ti treba, res ne. Bom jaz pospravila stvari, ti kar pojdi gor k Erin,« mu je rekla Krystyn. On je zavzdihnil, nato pa se odpravil v zgornje nadstropje. Očitno ni bil zaželen. Nič zares nenavadnega.
Krystyn se je ozrla za fantom. Izgledal je rahlo razočaran, a ni razumela zakaj. S tem se raje ni ubadala, kajti morala je pohiteti. Na hitro je vse pospravila nato pa je vzela lok ter se odpravila ven, kjer jo je že čakal Ben. Ta se je, ko jo je zagledal z hitrimi koraki odpravil navzdol proti jasi, kjer sta včeraj pristala Indigo in Erin, ženska pa mu je sledila.
_______________________________________________
hvala vsem ki spremlate zgodbo, upam da ste uživali v branju :)
svobodno komentirajte in kritizirajte!
neyla
Krystyn je premišljevala. Fant je bil za odtenek prijaznejši kot dan poprej, čeprav še zmeraj povečini v tišini. Presenetilo jo je, da je bil že tako zgodaj pokonci, navadno njegovi vrstniki spijo veliko dlje. »Si videl današnji vzhod?« ga je zvedavo vprašala, zanimalo jo je, če je zares vstal ob zori. On ji je pokimal in tiho rekel: »Čudovit prizor, škoda bi ga bilo zamuditi.« Odločil se je, da ji bo povedal po resnici. Ta ženska je nekako, še sam ni vedel s čim, pridobila njegovo zaupanje in ni se ji zares bal pokazati njegove toplejše plati. Bila je namreč popolnoma neškodljiva. No ali pa se je res res dobro pretvarjala. Pa tudi če se je, zakaj bi bilo tako grozno če neka zlobna starka ve, da imaš rad sončne vzhode. To namreč ni bila fizična, temveč psihična šibkost. Če to sploh je šibkost. No ja, odvisno komu jo pokažeš.
Fant jo je popolnoma presenetil z odgovorom. Kajti to je bilo popolno nasprotje človeka, ki ga je spoznala včeraj. Sedaj je razumela Erinino dilemo. Indigo je bil verjetno res človek stotih obrazov.
Še dolgo časa sta sedela v tišini vsak zaposlen z svojimi mislimi. Krystyn je vmes izginila v kuhinjo nato je prišla nazaj s čajnikom. Indigo je na polici za sabo našel neko knjigo in jo začel listati. Ni mu bilo do pogovora a mu je nekako zmanjkalo misli. Precej hitro je sprejel dejstvo, da drugi svetovi očitno obstajajo, sicer mu še vedno ni bilo jasno kako so njegovi možgani to dojeli a to so bile, celo zanj, preveč filozofske misli, prav tako pa se je nehal ubadati s tem, kaj je ta svet, ker je vsakič prišel do zaključka, da ne ve ničesar in brez dodatnih informacij ne more ugotoviti popolnoma nič novega, ni pa bil ravno na volji za zasliševanje starke pred njim. Poleg tega pa, če bi ali ona ali Ben hotela, da vesta kje sta, bi jima to najverjetneje že povedala. Tako da, tudi če bi vprašal, verjetno ne bi dobil odgovorov. Saj bi lahko poskusil, a je bil zelo potrpežljiv človek in tukaj mu je bilo presenetljivo lepo, tako da se je odločil, da bo počakal, dokler mu Krystyn ali Ben sama ne povesta.
Erin je odprla oči in se pretegnila. Premaknila se je v sedeči položaj ter se ozrla po s soncem obsijani sobi. Postelja nasproti njene je bila prazna, kar je pomenilo da je bil Indigo že pokonci. Erin se je začudila. Sicer je sama navadno kar dolgo spala, a je bila še vseeno budna pred večino ljudi. Najverjetneje ni vstal dolgo nazaj. Odpravila se je po stopnicah navzdol v jedilnico. Za mizo sta sedela Krystyn in Indigo, ki sta jedla zajtrk. Fant jo je samo ošvrknil s pogledom, starka pa je veselo rekla: » Dobro jutro zaspanka, pa si se le prikazala. Imela sem namen te počakati, da pozajtrkujemo skupaj, a sva se rahlo naveličala čakanja.« Erin se je nasmehnila starki ter sedla poleg nje. V skodelico si je nalila čaj in segla po kosu omamno dišečega kruha ter lončku marmelade ob njem. Zaznala je, da jo je le starka želela počakati, medla jo je dvojina ob koncu njenega stavka. Torej sta jo obadva čakala? Kdaj je ta človek vstajal? Oh Erin, kako si lahko sposobna toliko razmišljati o neki tako neumni stvari, kot je to, kdaj se nekdo zbudi.
» Jaz imam neke stvari za opravit, tako da vaju pokličem za kosilo. V predprostoru je cel kup stvari, zagotovo bosta našla kaj zanimivega,« je rekla Krystyn ko so vsi pojedli zajtrk. Oba sta ji prikimala ter vstala od mize. Erin se je odpravila po stopnicah navzgor, zdelo se ji je kot da ju Krystyn noče ob sebi, kar pa je bilo popolnoma razumljivo, kajti bila sta popolna tujca, ki ju je gostoljubno sprejela k sebi.
Indigo pa je vstal in prijel skodelico ter krožnik, da bi ju pospravil. »Ni ti treba, res ne. Bom jaz pospravila stvari, ti kar pojdi gor k Erin,« mu je rekla Krystyn. On je zavzdihnil, nato pa se odpravil v zgornje nadstropje. Očitno ni bil zaželen. Nič zares nenavadnega.
Krystyn se je ozrla za fantom. Izgledal je rahlo razočaran, a ni razumela zakaj. S tem se raje ni ubadala, kajti morala je pohiteti. Na hitro je vse pospravila nato pa je vzela lok ter se odpravila ven, kjer jo je že čakal Ben. Ta se je, ko jo je zagledal z hitrimi koraki odpravil navzdol proti jasi, kjer sta včeraj pristala Indigo in Erin, ženska pa mu je sledila.
_______________________________________________
hvala vsem ki spremlate zgodbo, upam da ste uživali v branju :)
svobodno komentirajte in kritizirajte!
neyla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Seveda sem uživala v branju!!!:grin::grin::clap_tone1::grin::clap_tone1::grin:
0
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.